Onesnaženje v jamah
Onesnaževanje jam v Sloveniji je zelo velik problem. Za veliko ljudi je to najlažji način, da se znebijo smeti. Jame se zdijo idealna odlagališča, saj ni nikjer videti, da je karkoli narobe. Smeti v jamah odkrijemo šele jamarji, ko se v jamo spustimo. Smeti v jamah zelo onesnažujejo podtalno vodo, kar se lahko pokaže v zajetjih pitne vode.
Ljudje v jame mečejo raznovrstne odpadke, od gospodinjskih odpadkov, gradbenega materiala, odsluženih avtomobilov do mrtvih živali s farm in še česa. Večina jam, ki so onesnažene, leži v bližini naselij ali v bližini cest. Nekatere so dobesedno zasute s smetmi.
Jamarji se sicer trudimo jame očistiti, vendar jih je enostavno preveč. Spremeniti se mora miselnost ljudi, ki mečejo svoje odpadke v brezna. V zadnjem času se to počasi spreminja, ker med ljudi prodira ekološka zavest.
Vse fotografije, razen ene, so bile posnete poleti in jeseni leta 1990 za razstavo z naslovom Naše jame takšne in drugačne na področju od Predmeje do Kovka v Trnovskem gozdu. Avtorji fotografij so Zdravko Rijavec, Igor Benko in Vili Cigoj.
Z nastankom fotografij je povezanih kar nekaj zanimiv zgodb. Avtorjem fotografij sta se v spomin vtisnila zlasti dva dogodka:
Ko so po starih zemljevidih iskali jame, so si pomagali tudi z nasveti domačinov. Eden od njih jim je svetoval: "A jame iščete! No, nič lažjega. Pojdite od hiše do hiše in stanovalce vprašajte, kam odlagajo smeti. Skoraj vsaka hiša ima svojo jamo, v katero meče vse, kar ji ne pride več prav."
Bil je čas košnje poleti 1990, ko so obiskali brezno pri Kovku, ki leži na travniku, sam vhod pa je obrasel z drevjem in grmovjem. Ženica, ki je obračala seno, jih je z začudenjem opazovala, kasneje pa prišla k njim in jih vprašala, kaj počnejo. Ko so ji razložili, je začela energično pripovedovati, da so tudi sami (domačini) že opozarjali ljudi, ki pripeljejo smeti (ob jami je bila namreč urejena rampa, tako da so lahko odpadke odlagali kar s traktorja direktno v jamo), naj za božjo voljo vendar mečejo bolj daleč v jamo, ne pa da večina smeti ostane na obrobju jame...
Sama razstava je bila postavljena z namenom, da ljudi opozori na onesnaženost jam. Vedeli smo, da drugega mi (jamarji) v tistem trenutku ne moremo narediti. Veseli smo bili, ko smo ugotovili, da so se ob fotografijah zamislili tudi pristojni in kmalu za tem je bilo tudi področje Gore, kjer so fotografije nastale, oskrbljeno s kontejnerji. Poskrbeli so tudi za organiziran odvoz smeti.
Fotografije
Ta fotografija je nastala pred ostalimi in ima posebno zgodbo. Zaradi načrtovanja avtoceste po Vipavski dolini in predvidene nove trase naj bi se preselilo tudi vojasko strelišče in vežbališče s področja Mlak med Vipavo in Podnanosom. Ena od možnih lokacij je bilo področje nad Colom (kotlina nad Colom proti Malemu polju), vendar so domačini temu predlogu močno nasprotovali in iskali kakršno koli možnost, da bi možno selitev argumetirano zavrnili. Tako so se spomnili tudi na jame in možno povezavo z vodnimi zajetji, ki bi bili po selitvi strelišča in vežbališča zaradi vojaških aktivnosti zanesljivo izpostavljeni večjemu onesnaženju. Celotno zadevo sta si ogledala avtor fotografije Zdravko Rijavec in Igor Benko. Našla sta samo eno jamo, in sicer Dolarjevo brezno. Ugotovila sta, da je jama že tako zasvinjana, da sploh ne rabi še vojske, vendar je Zdravko vseeno napisal poročilo s priporočilom, da je potrebno vse skupaj očistiti in ne še bolj zasvinjati. Ob tem ogledu je nastala tudi pričujoča fotografija.
