Hubelj
Avtor: Bogomir Remškar
Hubeljske jame je izdolbla reka Hubelj. Hubelj izvira visoko nad dnom doline med 220 in 235 m nad morjem, na pobočju Gore pod Otlico in nad Ajdovščino. Voda priteka iz številnih manjših razpok. Sledi strm, okrog 1 km dolg spust do Ajdovščine. Nato pa se strmec zmanjša in reka se čez 4 km pri Dolenjah izlije v Vipavo.
Temperatura vode niha med 7 in 8° C. Najnižja izmerjena temperatura je okrog 6 najvišja pa okrog 9° C. Najnižji pretok je med 25 in 300 l/s najvišji pa 50 m³/s. Voda tudi po deževju ni kalna.
Visoka lega Hublja je idealna za vodo oskrbo in za energetsko izrabo. Zato so že pred prvo svetovno vojno vodo zajeli za vodovod, pozneje pa za manjšo hidroelektrarno. Včasih so vodno silo izkoriščale tudi fužine. (Janež 1997)
Geološki položaj izvira Hublja
Jama Veliki Hubelj je največja in najbolj znana. Glavni vhod vanjo se vidi z mostu čez Hubelj. Še lepši je vhod ob visoki vodi, ko Hubelj iz jame bruha in v slapu pada v dolino.
Vhodna votlina se kmalu zoži v razpoko med podornimi skalami. Med podorom vodi rov, ki se spusti 17 m nižje in pripelje na površje. To je nižji vhod v jamo.
Za podorom je večja Dolga dvorana. To je del jame, ki ga vode le redko dosežejo. V celoti pa ni nikoli poplavljena. Na vzhodnem koncu Velike dvorane se jama zoži v Ozki rov. V njegovem najnižjem delu je tolmun s stalno ujeto vodo. Ozki rov se razdeli v dva kraka. Zgornji krak nas privede do Križišča, kjer se ob dveh prelomih sreča več vzporednih rovov. Eni vodijo do Vzhodnega rova, drugi pa v Veliko dvorano. Spodnji krak Ozkega rova je pogosto zalit z vodo. Po njem pridemo do odtočnih sifonov, nato pa po Vzhodnem rovu do Velike dvorane. Od tu se strmo spustimo do Sifonskega jezera. Med Ozkim rovom in Veliko dvorano je jama labirint med podornimi bloki in razpokami.
Ob nizkem vodostaju voda v sifonu skoraj izgine. Takrat se nad sifonom po Strmem rovu pride v Ozko dvorano. Strmi rov ima okrogel oz. ovalen profil, medtem ko so ostali rovi nastali predvsem ob prelomih oz. razpokah. Ozka dvorana ima isto smer, sever severozahod, kot del jame od Ozkega rova do Velike dvorane. V dnu ozke dvorane je jezero. Ob niskem vodostaju se jezero zniža in možen je prehod v smeri proti severozahodu v Končno dvorano. Ta ima trikoten tloris najdaljša stranica je v smeri severozahod - jugovzhod. To je edini del jame, ki ga pokriva ilovica. 5 m nad dnom dvorane vodi rov okrog 30 m do sifona.