Plezanje. 09-02-2010
Včeraj sem začel plezat proti trenutno najbolj vroči špranji nad Ajdovščino. Ni dovolj zooma na fotoaparatu, da bi videl ali se splača ali ne. Se bom raje prepričal v živo.
Bogomir Remškar
Streha jamarskega bivaka na Kaninu. 04-02-2010
Po torkovi akciji je bila streha samo naslonjena na bivak, zato bi jo lahko prvi močnejši veter odnesel po pobočju navzdol.
Za ta vikend smo že pripravili ekipo, ki naj bi odšla do bivaka s turnimi smučmi, vendar nam je načrte prekrižala slaba vremenska napoved. Morali smo hitro ukrepati. Napeli smo vse moči in se z vojsko dogovorili za dodaten prevoz ljudi do bivaka in nazaj z vso potrebno opremo.
Akcija je bila spet odvisna od vremena. Zjutraj smo imeli srečo. Bell 412 je dvakrat poletel z bovškega letališča in nas odložil pri bivaku. V petih minutah smo streho namestili na svoje mesto in jo kasneje privili z vijaki. Korenč je z bajalico lociral vseh 6 temeljnih stebrov,ki smo jih nato odkopali iz snega...
"Vzlet" bivaka iz Bovca na Pode. 02-02-2010
V torek 2.2.2010 smo uspešno spravili jamarski bivak na Kanin.
Vreme je bilo skoraj idealno (sonce, rahel veter, -10 na kaninu). Prva sta bila v Bovcu Stojan in Clavdio, ki sta razširila odprtine na podnožju bivaka. Do dvetih je bila celotna ekipa na letališču. Najprej je cuguar pod poveljstvom pilota Suhadolnika peljal na goro ekipo osmih jamarev . Del pripravljene ekipe je zaradi prostorske stiske v helikopterju ostal v dolini. Na podih smo se poskušali dokopat do temeljev a preprosto ni bilo dovolj časa ker je bil sneg preveč leden. Že čez četrt ure je prispela mreža z notranjo opremo bivaka, in čez 15 min. še spodnji del bivaka. Postavili smo ga nekaj metrov stran od mesta kjer smo domnevali temelje. Sledila je montaža vrat in spravljanje opreme v bajto. Nato pa je helikopter pripeljal še streho.
Postavitev strehe s helikopterjem smo preiskusili že na letališču in nam je uspela v nekaj minutah. Na terenu pa je bilo več težav....
Ledenica Dol 22-11-2009
Na tradicijonalnem jamarskem taboru na Gori med 21-22.11.09 smo razširili ožino v Dol lednici. Razpoka v podoru se nahaja nad Petdesetmetrco (-90 m) skoznjo smo prišli do niza brezen. Prvi dve stopnji imata globino okrog 15 m. Nato sledi nov šaht po posluhu okrog 50 m. Ma po vsej verjetnosti pride v že znane dele Galerije. Nismo pregledali, ker nam je zmanjakalo vrvi.
Jamarili Kevin Krečič, Blaž Kodele, Klemen Cigoj in Božo Remškar
Akcija na Migovcu
V petek 23.10.09 smo sli do Kal planine tam smo ga malo žurali. Je padal dež do polnoči. Zato smo akcijo že skoraj odpovedali. Okrog 10 zjutraj pa smo jo vseeno mahnili na Migovec. Šli smo do dna Kavkne (-380 m) kjer smo za razširjeno ožino znova naleteli na zožitev. Ni bilo potrebno veliko dela, da smo razširili ožino. Zadaj je brezno okrog 10 m globoko. Nato 20-30 m meandra, ki pa se znova zoži. Potrebna bo nova akcija.
Zaradi dežja v petek je bilo v jami veliko vode. Druga ekipa pa je plezala v Monatipu. Okrog polnoči smo bili na Kalu.
Poleg tolminskih jamarjev je bil še Anglež Tetly in Žetko iz Kopra. Iz JDDR Ajdovščina sem bil samo jaz.
Bogomir Remškar
Manjša svečanost v Bovcu
V petek 2.10.09 je v Bovcu na letališču potekala manjša svečanost kjer sta župan Občine Bovec Danijel Krivec in predsednik JZS Jordan Guštin otvorila jamarski bivak. Duhovnik in jamar Janko Štampar pa je bivak blagoslovil.
Sledila je predstavitev dosedanjih aktivnosti v zvezi z bivakom v Gasilskem domu. Poleg jamarjev se je slovesnosti udeležilo nekaj predstavnikov sedme sile.
Bogomir Remškar
Transport bivaka v Bovec
Tu je telegrafska novica o prevozu bivaka do Bovca napisal jo je Potočnik Igor tudi fotke so njegove.
1.Bivak naložili v Lokavcu.
2.Bivak prispel v Bovec na letališče.
3.Skupaj z predstavnikom CZ g.Melinc določili optimalno lego za pobiranje z helikopterjem.
4.Pričeli razklad.
5.Razložili.
6.Demontaža pomožnih transportnih ušes.
7.Montaža strehe.
Monterja : Potočnik Igor, Potočnik Miha oba člana DZRJ Kranj
HiAB : Toni Čezsoča
Transport Lokavec -- Bovec polpriklopnik : BC Transport
Veliki Hubelj 26 - 09 - 2009
Sušne dni izkoriščamo za raziskovanje zadnjih delov Velikega Hublja, ki so sicer velik del leta za sifonom. S Kevinom sva se v soboto 26.9 namenila splezati v kamin pred zadnjim sifonom. Kamin je nezahteven ter bolj, ko sem ga gledal bolj se mi je zdel obetaven. A zagodla nam je tehnika. Ne ni bila prazna baterija, sem jo polnil celo noč. Izgleda, de so leta jamarjenja dotolkla našega Boscha. Sveder se je komaj vrtel iz mašine je smrdelo. Upam, da bomo ta teden našli čas za plezanje.
Bogomir Remškar
Brezno se je odprlo pri izkopu temeljev v Plačah
V Plačah se je pri gradnji podpornega zidu odprlo brezno. Kljub temu da so vanj nasuli za en tovornjak materiala se zadeva ni zaprla. V sredo 23.9. smo šli brezno pogledat Kevin, Jakob in jaz. Vhod se je skrival za opažem in je bil kar velik 2x2 m. Sledilo je brezno globine 10 m. Dno je merilo okrog 2x 6 m. Stene pokriva blato. Nekega nadaljevanja nismo opazili. Mogoče, da je pod nasutim materijalom. Glede na to, da se brezno nahaja na manjšem griču iz apnenca sredi fliša neke velike jame nismo niti pričakovali. Vhod v brezno je precej nestabilen zato se bo jama še naprej zasipala. V kolikor ne bo lastnik vhoda nekako stabiliziral.
Bogomir Remškar
Hubeljska jama 12 - 09 - 2009
12.9.09 smo šli pogledat ter izmeriti rov do končnega sifona v Velikem Hublju. Spotoma smo napeljali še eno vrv iz vode do Končne dvorane in lestvice namesto vrvi do končnega sifona. Meritve so pokazale, da sta sifona skoraj v isti višini zato natega ne pride v poštev. Edina možnost bi bil potapljač. Druga opcija pa je en sicer ne ravno obetaven kamin v rovu do Končnega sifona.
Dolžina izmerjenega rova med Končno dvorano in Končnim sifonom je 48 m. Rov se usmeri proti jugovzhodu. Najvišja točka med jezercem in sifonom je 10 m višje. Profil rova je v začetku še vertikalna razpoka. Kmalu pa profil postane ovalen s horizontalnim premerom 2-2,5 m vertikalni premer pa je med 1-1,5 m. Stene so temne ponekod črne. Dno pokrivajo skale. Sifon je 2-3 m premera in izgleda precej globok.
Jamarili Sandi Mislej , Blaž Kodele in Božo
Sobota 29.8.2009 - Marš na Kaninu
Vreme je bilo tako, kot je bilo napovedano: dež in nevihte. Na Kanin ni šel nihče razen žičničarjev, zaposlenih v restavraciji in nas. Tokrat ni bilo Milivoja, ki bi nam tovor prepeljal do koče, zato smo morali to opraviti sami. Nevihta nas je ulovila že na poti tja. V mislih sem akcijo že označil za neuspešno, vendar me je vztrajnost nosačev demantirala. V koči smo počakali na konec nevihte in se dodatno otovorjeni odpravili proti bivaku. Gosta megla, ki se je spustila na pode, nam je oteževala orientacijo. Od vseh sem samo jaz poznal celotno pot. V primeru napake in tavanja po podih sem imel pripravljen plan B: odvrgel bi nahrbtnik na tla in stekel v meglo. Raje izgubljen v megli, kot da me šerpe živega oderejo. Ni bilo tako hudo, zadostoval je plan A.
Pri bivaku smo se še malo stuširali, nato pa pričeli zakopavati valjanec. Delo nam je šlo zelo hitro od rok. Ob povratku smo v koči zvedeli, da bomo morali peš v dolino, ker je žičnica zaradi slabega vremena končala z obratovanjem. Naše veselje je bilo res veliko, ko smo na postaji D ugotovili, da sta dva žičničarja čakala samo nas. Vožnja navzdol je zaradi neviht in zapiranja postaj trajala dalj časa, vendar to ni nobenega motilo.
Običajno smo bili vajeni »minimalističnih« akcij na Kaninu. Če obstaja pohod »100 žensk na Triglav«, potem smo imeli tokrat marš »Skoraj 100 jamarjev in jamark na Kanin«. Številčna skupina je opravila delo v kratkem času.
Končni izkupiček je bil zelo uspešen, ravno pametno pa ni bilo riniti tja gor v takem vremenu. (V Slovenskih novicah bi na prvi strani pisalo»Iskali strelo in jo našli!«.)
Fotografij je veliko in so mi jih poslali Aleš Stražar (glej drugi prispevek o akciji), Rajko Bračič (verjetno so od Mateje Mazgan) in Klemen Cigoj.
Sodelovali smo: Rajko Bračič, Mateja Mazgan, Mojca Hribernik in Miran Puc iz KŠJK Speleos-Siga, Nataša Mahne iz AO Litija, Oskar Klemenčič in Sabina Zagoričnik iz DZRJ Bled, Bernard Štiglic iz Tirskega Zmaja, Eva Macun, Roald Brul - Roly, Gregor, Petra, Irena in Ales Strazar iz DZRJ Simon Robič Domžale, Požgaj Mitja in Marko Tomše iz JK Brežice ter Klemen Cigoj in podpisani iz JDDR Ajdovščina.
Robert Rehar
Kanin!
V soboto 29.8. smo se potrudili na Kanin in si oprtali konkretne količine peska (šodra) in cement, da bo Luka Zalokar dokončno postavil temelje za Jamarski bivak na Kaninskih podih. Jamarski bivak je malo jugo, predvsem pa zahodno od koče Petra Skalarja.
Že zjutraj je šlo na tesno. Člani DZRJ Domžale smo kupili karte za žičnico na Kanin in se ob 8.00 peljali z "jajčki" do postaje D. Dlje ne gre! Že do koče Petra Skalarja smo nesli težke nahrbtnike! Predvsem Roly in jaz. Pri koči je vsak prejel čaj in Reharjevo "darilo", žakelj peska. Vseskozi je bila megla, da strel in dežja ne omenjam! Tudi najboljši poznavalci Kaninskih podov so imeli težave z orientacijo.
Po dobri uri trdih korakov smo prispeli do mesta, kjer bo stal Jamarski bivak - sredi ničesar. Težak tovor smo odvrgli in se v rahlem dežju lotili kopanja kanala za strelovod. Kakšna ironija, strele švigajo mi pa zakopavamo valjanec - strelovod.
Ko smo valjanec zasuli smo se ponovno odpravili do koče PS, tam smo dobili čaj! Rajko nas je spravil pokonci in šli smo naprej do postaje D. Lahko si mislite, da smo pot premagovali v megli in rahlem dežju.
Sreča se nam je nasmehnila na postaji D, saj so nas žičničarji čakali skoraj cel dan in nas v megli peljali še v dolino. Lahko bi se zgodilo,da bi morali v dolino peš.
Od 18 članske kompletne ekipe smo na akciji sodelovali naslednji člani DZRJ Simon Robič Domžale: Eva Macun Roald Bruil - Rolly Aleš, Gregor, Irena in Petra Stražar
Aleš Stražar
Plezanje kamina v Velikem Hublju
Ob "turističnem" obisku Velikega Hublja s skupino Reharjevih sodelavcev (26.8.) smo lahko prečkali Sifonsko jezero ter prišli do Ozke dvorane. Dvorana je nastala ob prelomu. V stropu se prelom nadaljuje v kamin. Prepih v Strmem rovu pred Ozko dvorano je občuten. Zato sem se odločil da gremo splezat kamin v Ozki dvorani. 30.8 sva s Kevinom Krečičem šla v akcijo. Na žalost se kamin po 7 m zoži do neprehodnosti. Pa tudi prepih se ne čuti. Pogledat sem šel še Končno dvorano v kakšnem stanju je vrv do ne izmerjenega rov s sifonom. Kolikor sem videl je vrv v dobrem stanju. Zato bomo upam izkoristili trenuten nizek vodostaj in poizkušali sifon prečrpati.
Bogomir Remškar
26.8.2009. Tolpa na Kaninu
Na postaji B se nas je v sredo ob 4. popoldne zbralo pet otovorjenih šerp. Med vožnjo v jajčastih kabinah smo čutili veliko hvaležnost do graditeljev kaninske žičnice.
Na postaji D smo srečali oskrbnika Skalarjeve koče Milivoja, ki je prišel po tovor. Ponudil nam je prevoz nahrbtnikov z žičnico do koče, kar smo takoj izkoristili. Naši hrbti so mu bili zelo hvaležni. Pri koči smo se spet otovorili in nadaljevali pot do bivaka.
Sredi Kaninskih podov smo srečali planinko, ki se je izgubila in ji pomagali z nasveti, kako naj pride do Skalarja. Ne vem, koliko nam je zaupala. Normalen človek ne more verjeti tolpi, ki prenaša kolute valjanca po brezpotjih.
Pri bivaku sta Franko in Tomaž kopala jarek za valjanec, ostali smo pregledali in popisali že prinešeni material. Hoja do postaje B se zaradi krajšanja dneva spreminja iz večerne v nočno varianto. Pri starem Skalarju smo se spet srečali s Poljaki. Povedali so, da bodo načrte jam, ki so jih raziskali letos, predali Andreju Fratniku.
Pred vožnjo domov smo se ustavili še v Pinky baru v Bovcu na enem kofetu.
Fotografije sta posnela Franko in Primož.
Člani tolpe: Igor Skočir, Franko Lisjak, Tomaž Bratuš, Primož Krševan in podpisani.
Robert Rehar
Bivak pred barvanjem
Spodaj so fotografije bivaka, preden bo šel na barvanje v torek ali sredo. Vidi se njegov končni izgled, čeprav nekaj stvari še manjka.
Trenutno iščemo najcenejšega prevoznika za relacijo Ajdovščina - Bovec s prikolico in lastnim dvigalom, ki lahko dvigne in prepelje 2tonski kontejner + 650kg streho (razstavljeno).
V sredo spet načrtujemo popoldansko akcijo nošenja materiala
Robert
Klasična akcija 20 - 08 -2009
Bovec, četrtek, 20. avgust 2009 ob 4. popoldne. Zadnja vožnja z žičnico. Na Kanin smo se odpravili: Martin Jug, Igor Skočir, Marko Peljhan, David Maver, Simon Klemen, Igor Benko in jaz. Tovor: pesek, cement in 150m valjanca.
Za razliko od prejšnjih akcij smo tokrat dogovorjeni z Milivojem, oskrbnikom koče Petra Skalarja, da nam prepelje tovor z žičnico do koče.
Ker je od postaje D do žičnice koče samo nekaj sto metrov, smo se pošteno natovorili. Cement in pesek v žakljih so kar izginjali v nahrbtnike, na katere smo lahko natovorili še kolute valjanca.
Maloštevilni turisti in planinci so začudeni spremljali naše pakiranje.
Med njimi je bila tudi italijanska družina. Šjora je bila zelo radovedna:
-Vi ste tukaj zaposleni na žičnici?
Ne.
-Za kakšno podjetje pa delate?
Za nobeno. Smo prostovoljci.
-Kam pa nosite vse to?
Na sredo Kaninskih podov.
-Kaj boste delali s tem materialom?
Zavetišče.
-Kdo pa sploh ste, da toliko nosite za »rifugio«
Ma mi smo »speleo«.
Aha! Ma ja, saj speleo ste znani, da ste…bla, bla…
Situacija se ponavlja skoraj na vseh akcijah.. Naslednjič bom uporabil Benkov predlog: »Smo iz komune don Pierina.«
Res hvala Milivoju Šulinu za dve opravljeni vožnji.
Pri koči smo se srečali s Claudiom, Mitjo in Denisom iz JOSPD Trst, ki so se že vrnili z mesta bivaka.
Pol opreme smo pustili v kleti koče, ostalo pa nesli do bivaka.
Sledil je večerni sprehod do postaje B. Pri starem Skalarju in nad postajo B taborijo Poljaki. Fotke je posnel Marko Peljhan.
Glede na dosedanji potek gradnje bivaka lahko potrdimo, da so prostovoljci na rdečem seznamu ogroženih vrst, niso pa še izumrli. Preostali del populacije je zelo trdoživ, kar nam daje upanje, da bo pasma preživela.
Robert Rehar
Bivak - vikend akcija 15. in 16. avgust 2009
Po velikih logističnih zapletih in pretelefoniranih urah je pretekli vikend kljub vsemu stekla akcija za postavitev temeljev.
V soboto so šli na Kanin Luka Zalokar, Igor Benko, Claudio Bratos in njegov prijatelj Erol Petaros. Prva dva sta tovorila težak tovor, zato sta do bivaka prišla dokaj pozno. Benko se je vrnil domov, ostali trije pa so zamešali beton. Claudio in prijatelj sta šla spat v kočo, Luka pa je dokončal podložni beton in prespal v šotoru.
Naslednji dan smo šli v dveh ekipah. V prvi, družinsko obarvani ekipi, smo bili Martina Marinšek (12 let), Milena Marinšek, Janko Marinšek, Mihaela Ostanek, Janko Ostanek, David Ostanek - Gvido in jaz. Štartali smo že z žičnico ob 7.00. Tovorili smo vrtalnik, železno armaturo in aluminijaste "štaze" za desert. Mahnili smo jo mimo koče ter nato pod steno na pode do bivaka. Ta pot je veliko bolj humana ker nima tako velikega vzpona. Za naprej pa smo se dogovorili z Milivojem oskrbnikom koče, da nam bo robo do koče spravil z žičnico. Jaz sem se vrnil po železo in pesek, ostali pa so zavrtali in zabetonirali železno armaturo. Vrtanje je bilo kar zahtevno. Bilo je zelo vroče in mašina se je pregrevala. Na poti sem srečal rakovško ekipo v zasedbi Matej Zalokar, Tomaž Svet in Marko Matičič. Skupaj smo pritovorili pesek do bivaka, ko se je prva ekipa že odpravila v dolino. Jaz sem ujel še zadnje jajčke. Rakovčani pa so jo mahnili proti Rombonu, kjer imajo tabor.
Plan dela:
V četrtek popoldne bomo verjetno izvedli transport iz D postaje z žičnico do Skalarjeve koče. Čez vikend pa od koče do bivaka. Mogoče pa bomo tudi betonirali. Zainteresirani javite se.
Bogomir Remškar
Mini akcija na Kaninu 12 - 08 - 2009
V sredo,12.8.2009, smo imeli mini akcijo tovorjenja na Kanin. Odhod po službi z zadnjo vožnjo žičnice ob 4. popoldne. Za razliko od prejšnjih akcij smo bili tokrat obteženi z brutalno kilažo. Naši nahrbtniki so tehtali med 40kg in 50 kg, mogoče celo več. Nihče od nas še ni nosil take teže toliko časa po takem terenu. Do bivaka smo potrebovali skoraj tri ure. Iz začetnega heca je nastala naporna preizkušnja. Med hojo so se mi po glavi motovilili verzi skupine Zmelkoow:
Trd je moooj.... mornarski kruh,
zadnjič sem dvigal sidro in sem dobu pruh.
V pesmi sem le zamenjal mornarje z jamarji in sidro z nahrbtnikom, pa je komad skoraj ustrezal dejanskemu stanju. Kar je preveč, je preveč. Drugič ne smemo več pretiravati. Nosili smo: Drago Korenč, Damjan Intihar, David Ostanek, Igor Skočir in jaz.
Na fotografijah, ki jih je posnel Drago Korenč, je videti, da smo veliko počivali.
Robert Rehar
Bivak na Kaninu: šerpa akcija 2 08 - 08 - 2009
V soboto 8.8. je druga ekipa šerp znosila preostalih 5 žakljev cementa s postaje D do lokacije jamarskega bivaka. Pri nošnji so sodelovali: Igor Skocir, David Ostanek,Simon Klemen, Primož Klemen in Marko Žuber.
Fantje so bili zelo zagnani, saj so mi po akciji sporočili: "Z obzirom, da bo verjetno za nami prva prišla gradbena ekipa, smo ji olajšali delo in zmešali beton, da pa se ne bo prehitro strdil smo dodali več vode."
Fotko so posneli samo eno, pa še to z mobilnim telefonom. Glede na obstoječe stanje predvidevam, da bomo spet potrebovali nosače za cement :-)
Robert Rehar
Bivak na Kaninu: šerpa akcija 07 - 08 - 2009
Včeraj 7.8. smo iz D postaje do bivaka prinesli 9 vreč cementa. Lepo vreme, zabavna družba skratka uspešna akcija. Hvala vsem sodelujočim še posebej tistim, ki so se sami ponudili in jih ni bilo treba klicat. Naši telefoni so te dni res obremenjeni.
Za naslednji vikend načrtujemo gradbinsko akcijo. Zainteresirani vabljeni. V tem trenutku ekipa petih tovori preostali cement.
Sodelujoči Marina Pintar, Jožica Božič, Marjan Brnčič, Smiljan Brešan, Gregor Pintar, Franci Gabrovšek, Franci Marušič - Lanko, Matija Perne, Rehar Robert in jaz.
Bogomir Remškar
Peškota sta se utrudila 06 - 08 - 2009
Včeraj smo se polni optimizma spustili v Dva peškota. Brezno pa se je prav nesramno končalo z novo ne ravno obetavno ožino.
Še eno akcijo bomo breznu namenili, da vidimo kako zahtevne so ožine. Jama je globoka 54 m in 107 m dolga. Jamarili mladi člani Kevin Krečič (najmlajši 14), Blaž Kodele, Matej Kodelja, Alan Štor in še malo manj mlada moja malekost.
Bogomir Remškar
Jamarski bivak na Kaninu
Zaradi obljubljene pomoči helikopterja pri prevozu materiala za temelje bivaka smo napovedano delovno akcijo za minuli vikend prestavili na drugo polovico avgusta. Vendar, jesen se hitro bliža, recesija maha z repom in z njo vse možne posledice, zato smo si rekli: "Bolje šerpa na Kaninu, kot helikopter na letališcu". V petek smo najprej pri proizvajalcu preverili dimenzije kontejnerja, nato pri Smiljanu prevzeli gramoz in se odpeljali do Bovca. Težko otovorjeni z gramozom in jeklenicami smo potrebovali več kot uro in pol od postaje D do "gradbišča".
Zakaj na Kanin nosimo gramoz, ko pa ga je po polno po meliščih? Po teoriji na kakovost betona vpliva več dejavnikov, med njimi tudi kakovost mineralnega agregata. Ta mora biti čist, brez organskih primesi, itd. Podporne stebre bi radi naredili čim močnejše, ker bodo izpostavljeni težkim pogojem: vremenskim ujmam, pritisku snega in leda, cikličnemu zmrzovanju in odtaljevanju. Gramoz z melišč bomo uporabili za temelje stebrov iz podložnega betona in tudi za stebre, če ga ne bomo dovolj prinesli iz doline. Preberi vse...
Razopremljevalna akcija v Beli Griži 1
Včeraj sva z Rokom šla do dna Paradene čau v BG 1 (-720 m). Vrnila sva se z 200 m vrvi. V jami sva bila 11 ur.
Bogomir Remškar
Dva peškota šibata še naprej 17 - 07 - 2009
V petek smo šli v Dva peškota. Na dnu smo odmetali nekaj skal in prišli v meander, ki se je kmalu nato zožil do neprehodnosti.
Blaž in Kevin sta medtem kopala v podoru malo višje. Kamen pade v večji prostor 4 m nižje. Nazadnje smo pogledali še v okno sredi zadnjega brezna. Terna, meander, prepih, stene pokrite z karfiolami in z jamskim mlekom. Nato lep šahtič 15 m. Optimist vidi naprej rov. Ker sem ženi obljubil, da ji grem še nekaj kupit v Hofer smo samo nabili fixe in zadevo pustili za naslednjič.
Iz Hoferja ni bilo nič, ker je bila guma na avtu prazna (ma sem imel alibi za ženo). Gumin defekt pa je zelo dober znak. Na akciji, ko je Bela Griža 1 zašibala, sem tudi imel tako smolo.
Jamarili Kevin Krečič, Blaž Kodele in jaz.
Bogomir Remškar
Dva peškota šibata
V petek 10.7.smo šli v novo jamo Dva peškota. Premetali smo nekaj skal in si razširili nadaljevanje. Sledilo je 15 m stopnjasto brezno. Nato nova ožina v prelomu. Tako na prvi pogled izgleda, da bo potrebno le odmetat nekaj skal, da bomo skozi. Prepih iz jame je bil močan. Jamo smo izmerili g 34 m d 44 m. Čudovite fotke je preprečila višja sila imenovana battery empty. Jamarili smo Blaž Kodele, Kevin Krečič in jaz.
Bogomir Remškar
Novo brezno Dva peškota
V torek 30.6.09 sva z Kevinom Krečičem razširila vhod v novo brezno, ki se nahaja okrog 500 m južno od Bele Griže 1.
Vhodno okrog 10 m globoko brezno se nadaljuje z trenutno preozkim prehodom. Potrebno bo le odmetat nekaj grušča. A za to nisva imela časa. Prepih je obetaven. Novice sledijo v kratkem. Ime sva dala jami po najditeljih vhoda.
Bogomir Remškar
Raziskovanja na Beli griži - maj 2009
V maju sem sam in z Blažem Kodeletom razširil dihalnik nad BG 1. Poimenoval sem ga v BG 1,1. Na žalost se brezno po 7 metrih zapre. Dalo bi se še kopati na dnu. Vendar bomo zadevo pustili za slabše čase.
Istočasno pa sem odstranil tudi nekaj blokov v jami nad Lilotovim breznom, ki smo jo poimenovali Lilo 2. Tu bomo v naslednji akciji skozi. Vidi se meander brezno 20-30 m globoko. Slikce so iz BG 1,1
Bogomir Remškar
Prvomajsko jamarjenje
Prvomajske praznike smo izkoristili za tri jamarske akcije. Na žalost vsa tri potencialna nadaljevanja niso dala pričakovanih rezultatov.
24.4.09 sva s Klemnom šla v Burjo izmeriti še ne izmerjene in še opremljene dele. Stojan nam je dostavil ključ. Vsi pa smo pozabili na konec vrvi za vhodno brezence. Ta malenkost nas ni ustavila malo sva se »kajlala v špaltni« pa je šlo. V Karfioli sva razbila ožino v breznu. Brezno za ožino se je po nekaj metrih končalo v podornem kamenju. Nazaj grede sva merila. Ne izmerjeno je ostalo brezno pod Podorno dvorano nekako vzporedno Karfioli. Je že bilo razopremljeno. Claudio pravi, da je okrog 30-40 globoko. To bistveno ne spremeni dimenzij jame. Izmerila sva še rov z zlomljenimi kapniki, ki spominjajo na topovske cevi iz gusarskih ladij. Rov je zgornje nadstropje povezave med Podorno dvorano in glavnim rovom. Dolžina poligona je 635m globina pa 201 m. Jamarila Klemen Cigoj in Bogomir Remškar.
Dokončen načrt smo objavili na spletni strani Jamarskega Odseka Slovenskega Planinskega Društva Trst.
Nasledji dan naj bi Burjo obiskala foto ekipa Petra Gedeja.
Jama ima sicer še nekaj vprašajev. Vsi pa so v kaminih. Zato sta se Claudio in Stojan odločila, da jo razopremita. Burja je pihala zelo močno na žalost prekratko . Tako da ni pripihala do Skilana kar smo nekateri optimisti=pravi jamarji pričakovali. Mogoče bodo naslednje generacije skozi kamine priburjale prav tja.
25.4. sva z Rokom splezala kamin v Dol ledenici. Splezala sva okrog 20 m visoko. Nadaljevanje galerije ni bilo. Le kamin se nadaljuje v višino. Okrog 5 m nad polico kjer sva zaradi vode nehala plezati je videti vhod v rov. Ta vprašaj bomo pogledali na naslednji akciji.
Jamarila Rok Stopar JD Dimnice Koper in jaz.
Zadnje razočaranje še posebej za naše mlade člane, ki so pomagali pri razbijanju, je bilo v Požiralniku 2 na Brjah. Prebili smo se skozi ožino v brezno, ki pa se 20 m nižje konča v sifonu. V času suše bomo jamo še enkrat pogledali mogoče bo nivo vode takrat nižji. A možnosti za to so majhne.
Jamarili Blaž Kodele, Kevin Krečič in jaz.
Bogomir Remškar
Požiralnik 2 na Brjah 04.04.2009
V soboto 4.4 smo prekopali z lesom, smetmi in kamenjem zatrpan vhod v požiralnik na Brjah. Za zamaškom se je odprla 2 m dolga ožina. Zadaj se vidi vecji prostor. Kamen je padel nekaj metrov globoko. V neposredni bližini tega požiralnika je še eden. Okrog 20 m globoka in okrog 150 m dolga jama se konča s sifoni. Ta danes prekopan požiralnik se nahaja nizvodno in se mogoče sifonom izogne. Voda, ki tu ponikne odteka v Nečilčevo jamo ali jamo Škatovnik okrog 500 m zahodneje. Vse skupaj pa se nahaja v flišu Vipavskih brd. Kot vedno smo veliki optimisti.
Kopali Blaž Kodele, Kevin Krečič, in jaz. Za moj visok pritisk sta skrbela Bor in Jakob.
Požiralnik na Brjah 18.02.2009
V četrtek 18.2. sva z Blažem obiskala Požiralnik na Brjah. Pogledat sva šla kamin nad točko 4. Stlačil sem se v luknjo v kaminu kjer sem nekoč čutil rahel prepih. Luknja se spusti v 2 m globoko brezno od tu vodi ožina, za njo se vidi stara plastična kanta. Noter se nisem uspel stlačiti. Skoznjo sem slišal Blaža na točki 4. Ni pa mi jasno po kateri poti je prihajal njegov glas.Nameravala sva izmeriti Robinov rov pa so nam zatajili instrumenti. Nad točko 1 sva prekopala ožino in prišla do kamina iz katerega je tekla voda. Splezal sem v kamin okrog 10 m visoko kjer se zapre. V kaminu je okno, ki se spusti v slepo vzporedno nekaj metrov globoko brezno. Nad tem breznom je videti trikoten z blatom delno zatrpan neprehoden rov, ki bi lahko bil morebitno nadaljevanje. Prepiha ni čutiti. Totalno blatna sva zlezla ven. Cel večer sem pral svinjsko opremo.
Bogomir Remškar
Hubeljske jame 13.02.2009
V petek 13.2.smo se Blaž, Matej, Robi in jaz odpravili v Hubeljske jame. Veliki Hubelj in Pajkova reža sta bili večji del zaliti. Vhodni del Pajkove reže ima nekaj kapnikov in zaves polomljenih kot so nas predhodno že obvestili iz ZVNRS. Kdaj in kako se je to zgodilo ne vemo. Ogledali smo si stare dele Hubljeve kuhne.
Bogomir Remškar
Občni zbor 30.1.2009
30.1.2009 bo ob 19.00 občni zbor JDDR v prostorih društva.
Bogomir Remškar
Lilotovo brezno 21. in 26.12.2008
21.12.2008 smo Lilotovo brezno temeljito raziskali in izmerili Blaž Kodele, Marko Peljhan in Bogomir Remškar.
26.12.08 smo splezali v okno nad dnom Blaž Kodele, Klemen Cigoj in Bogomir Remškar.
Jama je 70 m vertikala nastala v prelomu. Na dnu je večja dvorana. Prepih izgine v podor na dnu. Vidi se dalje a bo treba širiti v podoru, kar nam ni najbolj pri srcu.
Bogomir Remškar
Akcija v Beli Griži 1 - 15-16.11.2008
V noči iz sobote na nedeljo sva se z Reharjem spustila v Belo Grižo na -720, kjer sva na dnu Paradane Čau pobrala transportke s štriki. Zaradi nedavnih padavin je bilo v jami kar dosti vode, tako da sva prišla ven milo rečeno »gnila«. Na srečo je bilo vreme zunaj mirno, brez izrazite burje in ne preveč mrzlo.
Jamarila: Robert Rehar in podpisani
Rok Stopar
Reševalna vaja 08-11-2008
V soboto 8.11. je Tolminski center JRS organiziral reševalno vajo v kanjonu potoka Konjščak nad Črničami. Iz kanjona se je izvleklo ponesrečenca in vozilo. Spotoma smo si nekateri ogledali še v breči nastalo Divjo jamo nad Črničami.
Bogomir Remškar
Jamarski tabor 18 in 19. oktobra
18 in 19. oktobra smo imeli jamarski tabor . Zaradi vremena smo tabor skrajšali za en dan. Za v petek načrtovano razopremljanje Bele Griže 1 je odpadlo.
Delo je potekalo v treh ekipah.
Prva je raziskovala novo odkrito vertikalo 170 m severozahodno od BG1. Rok in Blaž sta raziskala 80 m globoko vertikalo. Na dnu je večja dvorana. Med podorom je še možnost napredovanja. Prepih na vhodu obeta. Poimenovali smo ga v Lilotovo brezno.
Drugi dve ekipi sta raziskovali v Dol ledenici.
Rakovška skupina (Mršek, Marko in Matej) pregledala okna oz. police v Prešernih breznih. Izkazalo se je, da nimajo nadaljevanja ali, da pripeljejo nazaj v Prešerna brezna.
Ljubljansko –ajdovski (Dušan in Božo) par pa sva šla na vrh Policijskega brezna kjer sva pregledala okno, ki se je na žalost priključilo nazaj v znane dele. Nato se nam je na dnu Prešernih brezen priključil Matej. Z Matejem sva nato pregledala nove dele pod Prešernimi brezni. 10 m globokemu breznu sledi poševen rov kjer se je na prvi pogled nadaljevanje končalo. Na dnu je bila majhna ožin z močnim prepihom. Po pol ure razbijanja sva se prebila naprej sledila je dvometrska stopnja. Za njo manjša dvorana nato poševna ožina. Nato nova štiri metre globoka stopnja. Tu pa je sledilo presenečenje. 10 m dolg meter in pol visok in širok rov se konča brez sledu nadaljevanja. Dno rova pokriva svež podor iz dokaj majhnih kamnov. Prepih izgine neznano kam. Prekopala sva se še malo nižje v podor kjer se vse skupaj zaključi. Rovi imajo ovalne freatične prereze za razliko od predhodnih. Rov sva poimenovala Enigma. Nazaj grede sva nove dele izmerila ter razopremila.Jamo smo podaljašli na 1318 m. Jama se počasi zapira. A še vedno ostajajo vprašaji. Povezava z Bg1 ne bo tako enostavna kot smo se nadejali.
V nedeljo sva z Matejem izmeril že znano a neraziskano brezno blizu obračališča kjer smo kampirali (45 m ).
Na taboru so sodeloval jamarji iz Rakeka, Kopra, Ljubljane in Ajdovščine.
Bogomir Remškar
Klikni na načrt za prikaz v celotni velikosti
Jamarski tabor
Prihodnji vikend 17-19.10. smo načrtovali jamarski tabor pri BG 1 in Doll ledenici. Načrtovali smo razopremljevalno akcijo v Bg1 v petek ponoči. V soboto pa akcijo v Doll ter dve novi jami v bližini Bg 1. Spali bomo v šotorih. Za hrano in pijačo bo v glavnem poskrbljeno.
Za informacije me poklicite na 041 492 074 (Božo)
Glede na slabo vremensko napoved pa bomo tabor potrdili ali odpovedali v četrtek 16.10.
Dostop
Iz Cola se peljemo proti Predmeji. Med Kovkom in Gozdom pri spomeniku zavijemo desno proti Zadlogu. Po slabih dveh kilometrih vožnje na drugem odcepu levo zavijemo za Lokve oz. Vojsko. Peljemo se spet okrog 2 kilometra mimo gozdarske koče v Tisovcu. Na drugem odcepu levo zavijemo ostro nazaj. Cesta ima zapornico, ki pa bo v času tabora odprta. (na Atlasu Slovenije cesta ni vrisana. Po tej makadamski poti gremo do konca kjer je obračališče. Tu bodo šotori. Dostop bomo označili tudi na cesti.
Klikni na mapo za prikaz v celotni velikosti ali prenesi mapo na svoj računalnik.
Bogomir Remškar
Čestitke
V soboto 11.10. je Blaž Kodele opravil izpit za jamarja pripravnika na Ribnem pri Bledu.
Bogomir Remškar
Brezno pod Smrekovim Vrhom 11-08-2008
V ponedeljek smo raziskali novo Brezno pod Smrekovim Vrhom (nad Paradano). Brezno se po 14 m konča v podoru. Med skalami se vidi še okrog 5 m globlje. Čuti se tudi rahel prepih. Z malo dela se bo dalo priti naprej. Brezno je zaimivo ker ima vhod na nadmorski višini 1325 m.
Jamaril sem skupaj z našimi mladci Kevinom, Robinom in Blažem.
Bogomir Remškar
Akcija v Nečilčevi jami 6.8.2008
6.8.2008 smo šli v Rov za krščevanje, kjer smo na enem turističnem obisku opazili obetaven kamin. Z otroškim čolničkom smo se prepeljali čez jezerce pred sifonom. Predvsem zato, da transportna ekipa ne bi mokra zmrzovala med tem ko bi plezal. Čoln je bil še vedno malce prevelik za nizek strop nad jezerom. Dokaj hitro sem preko petih fixov splezal v kamin. Na žalost se je vse skupaj končalo z manjšo dvoranico pod lapornatim stropom in z blatnim dnom. Še največ težav nam je povzročalo blato, ki je v tem delu jame res obilno in neverjetno lepljivo. Res dobro sta se izkazala naša najmlajša člana Kevin in Robin. V topli Vipavi smo nato opremo in sebe oprali.
Edina možnost nadaljevanja tako ostaja sifon v tem istem rovu. Po mojem mnenju ne more biti dolg.
Morali bi ga poskusiti prečrpati, količina vode ne izgleda prevelika
Bogomir Remškar
Raziskovanja na Migovcu 25 - 27.07.2008
Pretekli vikend sva z našim mladim članom Blažem Kodeletom obiskala angleško tolminski jamarski tabor na Migovcu.
V petek pozno popoldne smo se skupaj z Andrejem Fratnikom iz Tolmina odpravili na Migovec. Po hitrem vzponu na planoto je sledil prijeten večer ob ognju in govornih vajah iz angleščine.
V soboto sva se z Blažem spustila do rova Hot line v Sistemu Mig (-160 m). Naš tecajnik se je odlično izkazal saj sva bila v jami okrog 3 ure. Fratnik, skupaj z enim angležem, pa je opremljal Kavkno jamo. Tu namreč upajo na letošnji podvig - povezave Sistema Mig z Vrtnarijo. Več o tem...
Nova akcija v Doll 23.07.2008
Včeraj popoldne oz. zvečer smo spet bili v Dol ledenici. Prva skupina Sandi M, Blaz K in jaz smo izmerili stranski meander v zgornjem delu jame. Konča se v podoru tik pod povrsjem. Robert R in David O (Postojna) pa sta splezala kamin v začetku Galerije. Na žalost se je kamin zaprl. Ob tem smo izmerili še neizmerjeno brezno in rov pod tem kaminom. Rov se zoži do neprehodnosti. Ga puščamo za slabše čase.
Jamo smo malce podaljšali 1256 m.
Bogomir Remškar
Nočna akcija v Doll 28.06.2008
Zaradi službenih in družinskih obveznosti sva kronična speleoholika trpela že hudo abstinenčno krizo. Ker nam drugače ni zneslo sva šla po dolgem času v nočno akcijo.
Z Reharjem sva s petka na soboto v Doll dosegla globino 392 m. V tistem delu voda odteka v razpoko, ki je bila preozka in predolga. Jo bomo pustili za poznejše čase. Pregledala sva še dve okni v zadnjem breznu. Eno okno se prevesi v brezence, ki ga nisva utegnila pregledati. Na globini 330 m se je videla velika polica (speleoholiku) izgleda kot začetek rova. Nove dele sva izmerila.
Na naši strani je že objavljen posodobljeni načrt jame.Bogomir Remškar
Akcija na Kaninskih podih - 21.06.2008
Nekaj fotk iz sobotne ( 21.6.08) akcije na Kaninske pode. Prve tri fotografije so prva možna lokacija za Bivak, zadnja pa druga lokacija.
Prva se mi zdi boljša. Prva se nahaja okrog 300 m severno zahodno od Malega Talirja. Druga pa okrog 100 severno od Malega Talirja. Primernih lokacij v tem zgornjem delu resnici na ljubo ni dosti.
Koordinate 1:
0381388 0135156 nm po gps 1988 m. V resnici je verjtno kaksnih 100 m višje.
Koordinate 2:
0381547 0135531 nm po gps 2022 m
Bogomir Remškar
Solkanski most 29-05-2008
Po skupni akciji s Claudiom in Stojanom prejšnjo sredo ( glej spletno stran JOSPDTrst.org), smo v četrtek skupaj s člani društev Kraški leopardi in SirenaSub potrenirali še osnovne plezalne tehnike z novega solkanskega mostu. Most je primeren zaradi dostopa in solidne višine 55-tih metrov, kar omogoča več stometerski trening vrvne tehnike v kratkem času.
Lepota obeh velikanov - betonskega in kamnitega - nas je očarala, tako da bomo morebiten naslednji trening opravili še z železniškega mostu. Tudi tam ne bomo imeli problemov s pritrdiščem za vrv, saj so na razpolago zelo močne tračnice:-)
Robert Rehar
Jamarski tečaj - Maj 2008
Nekaj fotografskih utrinkov iz jamarskega tečaja. Kot vsi naši tečajniki so tudi ti najprej obiskali Nečilčevo jamo. Nato je sledilo plezanje na "naši steni" na Školu nad Ajdovščino.
Bogomir Remškar
Kostanjevica na Krasu 14 - 05 - 08
JRS pripravlja usposabljanje za nove pripravnike s celotne Slovenije, zato sem popoldne 14. maja preživel skupaj s člani jamarskega društva Kraški leopardi iz Renč.
V kamnolomu v Kostanjevici na Krasu smo izvedli nekaj osnovnih reševalnih tehnik in obnovili splošno znanje vrvne tehnike. Udeleženci: Matej Fortunat, Dimitrij Valantič, Emil Nemec, Sandi Nemec in Robert Rehar.
Robert Rehar
Usposabljanje RC JRS Tolmin 10.05.2008
10. maja je RC Tolmin za svoje člane pripravil usposabljanje reševalne tehnike v Rakovem Škocjanu. Usposabljanja smo se udeležili reševalci, kandidati za pripravnike in vodja Enote reševalnih psov Nova Gorica.
Ker tudi pri nas velja rek, da se starega psa težko nauči novih trikov, je prišel čas, da se "ta stari" reševalci z najdaljšim stažem počasi umaknemo mlajšim. Glede na prikazano znanje pripravnikov se tolminskemu centru obetajo še boljši časi.
Robert Rehar
Žimarjenje na silos 20-04-2008
V nedeljo sem se udeležil tekme v žimarjenju (vzpenjanju po vrvi) na silos Žita na Viru pri Domžalah. Organizator te že tradicionalne prireditve je Jamarsko društvo Simon Robič iz Domžal. Rezultati niso pomembni, pokazalo pa se je, da ne zmaga vedno najboljši, ampak tisti, ki ima več sreče in manj problemov z opremo.
Še to: Vsake toliko časa se prav prileže plezanje na soncu, ker je vidno področje nekoliko večje od tistega v jamah.
Robert Rehar
Dihalnik in nova jama na Trnovskem Gozdu 29-03-08
|
|
|
||||
V soboto sem pregledoval teren vzhodno od Velikega Golaka. V globokem snegu sem našel obetaven dihalnik in eno brezno. Še eno sem videl od daleč. Vsaj izgledalo je kot brezno. Bliže pa nisem lezel se mi je že malo mudilo.
Dihalnik lepo piha od zadnjega sneženja je stalil 1,3 m snega. V špranjo pade kamen nekaj metrov.
Vreme je bilo zelo lepo. Sneg malo mehak za smučanje a vseeno super.
Bogomir Remškar
Akcija na zvoniku cerkve v Podragi 19-03-2008
|
|
|
||||
V sredo 19.3. smo imeli zanimivo akcijo na zvoniku cerkve v Podragi. Odstranili smo zelo radoživo figo.
6. 3. smo raziskali jamo na Planini.
Jamo so domačini pokazali našemu članu Klemenu Cigoju. Rekli so, da naj bi se pred kratkim odprla. V jami smo opazili sledi škornjev. Spomnil sem se, da naj bi v eno tako na novo odprto jamo na Planini, šel pred leti naš član Zdravko Rijavec. Po pogovoru z njim je v jami bil verjetno on prvi enkrat leta 2002.
Jama se po 10 m breznu razširi v večjo dvorano. Iz dvorane smo našli nadaljevanje, ki pa se po nekaj deset metrih konča. Dolžina jame je okrog 90 m (glej načrt jame).
Raziskovali Klemen Cigoj, Robin Merkelj in Bogomir R.
Hazarderji v Beli Griži 23 - 02 - 08
V soboto 23. februarja smo spet obiskali Belo Grižo 1.
Po pripravi opreme v prostorih društva, vožnji do Trnovskega gozda in pešačenju do jame, smo se nekaj pred 11. dopoldne spustili v jamo. Opazili smo, da na določenih mestih vrvi kažejo znake obrabe in jih bo potrebno zamenjati. Šli smo na dno brezna Paradana čau, to je na globino 720m. Podrli smo bivak in ga skupaj s približno 200m vrvi privlekli do Križišča na 470m, kjer nameravamo ponovno opremiti suhi del (Tsunami) in še enkrat pregledati možna nadaljevanja na dnu, ker smo zadnjič prehitro odnehali.
Spotoma smo 50 metrov pod vrhom Paradane čau splezali do okna in tam raziskali 10m poševnega fosilnega rova, ki se konča v blatu. Na dnu rova je nekaj malih kristalov, ki spominjajo na aragonit. Rok je fotografiral, tako da imamo sedaj nekaj fotografij tudi iz tega 230m brezna. Meander Krvava griža je upravičil svoje ime pri povratku, ko smo skozenj tovorili težke transportke.
Brezno in dvorano "Trst je naš" sem poskušal fotografirati jaz, pa nisem bil preveč uspešen. Za take velike prostore si je potrebno vzeti več časa (in drugega fotografa).
Glede na število sodelujočih smo si zadali preveč nalog in opreme, tako da smo prilezli iz jame šele v nedeljo zjutraj po 2. uri. Več o tem...
Vaja JRS na Okrešlju 16-02-2008
V soboto 16. februarja je potekalo zimsko usposabljanje na Okrešlju za člane Jamarske reševalne službe.
Iz ajdovskega društva sva se ga udeležila Igor Benko in jaz. Na presenečenje vseh sva bila točna, česar ne pomnijo niti najstarejši reševalci.
Alpinistični inštruktorji so nas razdelili v tri skupine. Prva skupina, v kateri so bili novi reševalci, naj bi vadila osnove gibanja v visokogorju, iskanje zasutih v plazu itd, druga naj bi šla na Savinjsko sedlo, tretja pa skozi Turski žleb na Malo Rinko.
Večino reševalcev je iz Logarske doline do Frischaufovega doma prepeljal helikopter slovenske vojske, drugi smo pot od koče pod slapom Rinka do Okrešlja prepešačili. Tam smo ugotovili, da imajo usposabljanje tudi člani GRS-ja s strokovnjaki za plazove - psi. Več o tem...
Prešerna brezna v Dol Ledenici 08-02-2008
Na kulturni praznik smo se spustili v Dol ledenico.
Za razširjeno ožino, je sledil niz sedmih brezen, najgloblji je imel 30m. Obrnili smo se na globini okrog 320 m. Nad 18 m globokim breznom (laser). Prepih je soliden. Nove dele smo krstili v Prešerna brezna. Dolžina jame je presegla 1km globina pa je vključno z neraziskanim a izmerjenim breznom 344 m. Smer je proti jugu. Zenkrat kaže, da bomo zgrešili Bg 1 čeprav smo se ji še bolj približali.
Več o tem...Ledenica Dol 14. akcija. 27.1.2008
27.1.2008 smo se spustili skoraj do dna jame. Spotoma smo razbili nekaj kritičnih mest v Peklenski Karfioli. 10 m nad dnom smo se prekopali v fosilni meander. Izakazalo se je da je pritočen. Preko parih stopenj in ožin smo prišli do vrvi. Prilezli smo nazaj v Karfiolo. Novi del smo izmerili in poimenovali v By ps.
Rehar ni obupal, stlačil se je v poševni freatični rov elipsastega prereza 1x 0,5 m. V tem rovu sem jaz enkrat že obupal. On je nekaj metrov pozneje. Prilezel je do ozkega pritočnega meandra. Kjer bi šlo z muko še naprej. Povratek je bil prava Golgota. Po oceni je rova okrog 50 m. Trajalo pa je skoraj uro. Teh delov nismo merili. Jih puščamo za zanamce.
Edina možnost nadaljevanja v Karfioli je tako ostala ožina v prelomu na dnu. Sam v tisti podor sploh nisem verjel. Ker smo s seboj imeli vso potrebno opremo nismo imeli izbire. Spustili smo se do dna. Neverjetno hitro smo razbili pet blokov. Zadaj se je rov nadaljeval. Podoren značaj rova se po nekaj deset metrih konča. Sledi brezno, ki čaka naslednjo akcijo.
Dolžina jama je trenutno 850 m. Globina ostaja ista 237 m. V jami smo bili 10 ur. Vsi se strinjamo, da je jama precej tezka ceprav ni globoka.
Jamarili Rehar Robert, Klemen Cigoj in Bogomir Remškar
Bogomir Remškar
Ledenica Dol 02-11-2007
Kliknite na sliko za pregled ostalih fotografij
Danes smo šli v Dol. Pregledat smo šli brezno na koncu ozkega meandra. Zaradi številnih karfiol smo ga poimenovali v Peklensko karfiolo. Brezno 11 m globine se nadaljuje z meandrom. Ta se po 30-40m prevesi v novo brezno. Tu pa se meander zapre z podornimi skalami. Med skalami se vidi naprej, a dela je veliko. Prepih pa se čuti višje, kjer je za ožino videti nadaljevanje.
Dolžina novo izmerjenih rovov je 150m. Jamo smo poglobili na 237 m podaljšali na 778 m. Meander gre v smeri proti Bg 1.
Jamarili Rehar Robert, Marko Peljhan in jaz
Bogomir Remškar
Vseslovenska akcija čiščenja jam - 22.9.2007
Kliknite na sliko za pregled ostalih fotografij
22.9.2007 smo čistili Poljanski brezen na Otlici (Kt. št. 4557). Globina brezna je 25 m, dolžina pa je 51 m. Ob ogledu in meritvah brezna smo količino smeti močno podcenili. Ocena je bila okrog dva zabojnika smeti. Ob samem čiščenju pa se je pokazalo, da je smeti vsaj še 10 krat več. Saj je ob stenah videti smeti še vsaj 10 m globoko. Do napake pri oceni je prišlo zato, ker so smeti starejšega izvora in so bile prekrite z listjem in vejevjem, ki so ga zmetali v brezno pozneje. Čiščenje brezna je še dodatno zapletla informacija s strani domačinov, da je v breznu več granat. Zato smo čistilno akcijo zaključili po tem, ko smo izvlekli dva zabojnika smeti (14 m³). Šlo je predvsem za kosovni odpad in gospodinjske odpadke vmes pa je bilo tudi nekaj zaoljene embalaže. Čiščenje je potekalo ob pomoči Ministrstva za okolje, JZS in Občine Ajdovščina. Z čiščenjem bomo nadaljevali v prihodnosti.
Bogomir Remškar
Čiščenje Poljanskega Brezna
Naše društvo že vrsto let raziskuje jame in brezna na Trnovskem gozdu, Nanosu in Hrušici. Ob tem smo ugotovili, da so številna brezna v bližini naselij močno onesnažena. V preteklosti smo onesnažene jame v naši občini dokumentirali. Zato smo prejeli občinsko priznanje. Ob pomoči Heliosovega sklada za čiste vode pa smo očistili Ruštov brezen na Gozdu, Brezno pod Sinjim Vrhom in Boršnerjev brezen na Predmeji. Dve leti zapored smo v lastni režiji čistili Brezno za skakalnicami. Leta 2006 smo očistili Brezno nad gospodovim vrtom pri Podkraju.
Letos v sklopu vseslovenske akcije čiščenja jam načrtujemo očistiti Poljanski brezen na Otlici (Kt. št. 4557). Globina brezna je 25 m, dolžina pa je 51 m. V zvonastem breznu je precej smeti starejšega izvora. Gre predvsem za kosovne odpadke. Predvidevamo, da je pod vejevjem še veliko več odpadkov, ki so sedaj zasuti. Brezno leži v neposrednem zaledju izvira Hublja. Kot vemo pa je Hubelj zelo pomemben za vodoskrbo Vipavske doline.
Do jame vodi gozdna pot zato nameravamo smeti iz brezna dvigniti s pomočjo traktorja in traktorske vitle. Škripec bo pritrjen na jeklenico, ki bo napeta preko brezna. Delo bo potekalo v dveh ekipah. Prva bo v breznu nalagala smeti v velike vreče. Druga pa jih bo praznili v zabojnik na vrhu brezna. Voznik traktorja bo v navezi z jamarji v breznu vodil izvlek smeti.
Lepo pozdrav
Predsednik: Bogomir Remškar
Nova raziskovanja v Ledenici Dol 08-09-2007
V soboto sva z Markotom Matičičem iz Rakeka preplezala kamin na koncu galerije v Dol ledenici v podornem breznu. Prepih je na vhodu v to brezno res zelo močan. Kamin se razcepi na dva kraka, ki se oba končata. Prepih izgine neznano kam. Na vrhu podora je sicer še morebitno nadaljevanje med gruščem in steno a prepih ni obetaven. Nove dele sva tudi izmerila. Pregledala sva tudi okno v 50 m breznu, je samo polica.
Claudio in Stojan pa sta o svojem delu že poročala na svoji strani na svoji strani.
Bogomir Remškar







.jpg.medium.jpeg)

































