Novica iz S30b - speleohipnoza
24.1.2012. Spet se je zgodila speleohipnoza. To je edinstevn primer, da neživ objekt pravzaprav praznina hipnotizira oz. uroči posameznika ali skupino. V takem stanju zamaknjenosti smo spet šli popoldne z zadnjo žičnico do D postaje s trosedo sedežnico pa dol. Žičničar na trosedi sprva sploh ni hotel slišat, da bi nas peljal. Mi smo pa kar stali in ga milo gledali. Nato pa je mimo priplaval božični duh in žičničar nam je ustavil žičnico. Ob 17.00 smo štartali v jamo. Pred tem smo še nekaj preopremljali na vrhu brezna imenovanega Boljunec. Ob tem sem spoznal, da gurtne ne smemo vezati s šestico saj se mi je eno pritrdišče odvezalo in sem prav lepo odletel nekaj metrov v globino. No vse se je srečno končalo. Na Dnu Boljunca smo našli še četrti prehod v 60 m globoko brezno. Do okna tudi tokrat nismo splezali. Robert je našel pritočni meander, ki ga prekine brezno. Tudi to nas še čaka. Spustili smo se v brezno kjer nam je zadnjič zmanjkalo vrvi. Brezno je po meritvah globoko 67 m vmes je manjša polica. Brezno smo poimenovali Pulje. Na dnu sta dve nadaljevanji. Prvo je blatna razpoka, ki vodi proti JV. Po nekaj metrih se prevesi v fosilno brezno okroglega preseka. Pustili smo ga za naslednje akcije. Prepih je vlekel v obraz. V smeri proti SZ (proti breznu S63) pa se jama nadaljuje v meander oz. razpoko. Tudi ta meander se hitro prevesi v brezno. Po posluhu globoko preko 50 m. Laser je pokazal 20 m. Zelo močan prepih glede na dimenzije rova (1,5-2 m širine x 5-7 m višine) vleče v jamo. Zmanjkalo nam je baterije zato smo na roke nabili še dve pritrdišči in jo odpujsali ven. Nekatere je čakala zjutraj služba. Nove dele smo izmerili. Globina do dna Pulja znaša 282 m dolžina je 345 m horizontalna dolžina pa je 105 m. Še slabih 100 m in smo pod S 63. Ob 11.00 smo bili zunaj, ob 1 h pa pri kombiju JRS na B postaji. V Ročinju so nas ustavili policaji, če bi imeli balončke za speleohol bi napihali. Tako pa so nas pustili dalje. Ob 3 20 sem zlezel v posteljo.
Brezno ima 5 obetavnih vprašajev. Okno v vhodnem breznu, okno na dnu Boljunca, brezno v meandru, dve brezni na dnu Pulja. Moja žena Claudiu tega brezna do smrti ne odpusti .
Jamarili smo Andrej Fratnik JS PD Tolmin, Robert Rehar in Bogomir Remškar
S30b 11/01/2012
Claudio nam ni dal miru. Ker drugače ni bilo časa je bila spet nočna. Ma te akcije so sploh ta boljše. Z žičnico ob 14.00 smo šli do D postaje. Do jame pa z ratrakom. Se je Rehar vse zmenil. Spustili smo se do dna brezna nad katerim sta se ustavila Matej in Claudio. Globina je 51 m. Znašli smo se na podornem dnu. Tri luknje med naloženimi bloki vodijo naprej v nov šaht. Na polovici le tega mi je zmanjakalo vrvi. Laser je pokazal globino 60 m. Ta šaht se precej poveča. Na dnu se na eni strani vidi črn večji prostor. V tisto smer pa vodi tudi okno iz ta prvega podornega dna. Ma tja nismo mogli prit brez plezanja. Jamo smo izmerili: globina je 259 m skupaj s tem lasersko izmerjenim šahtom. Ven smo prišli v jasno mirno noč z polno luno. Spust do B postaje je bil prav čaroben. Pri avtu smo bili okrog 1h.
Prepih v jami je med najmočnejšimi kar jih pomnim. Smer jame je proti zahodu v smeri brezna S 63 (tja kjer je padel padalec). Jamo bomo zaprli, da je ne bo zaprl sneg. Upamo na še kakšno akcijo to zimo.
Jamarili Vasja Zaman, Robert Rehar in jaz
P.s. Brezno sem danes 14.1.2012 zaprl z eno OSB ploščo. Sem bil glavna zvezda na smučišču s ploščo na hrbtu.
Bogomir Remškar
Projekt 99 - 8.1.2012
V nedeljo 8.1., smo se odpravili na Kras pregledat prvih 5 jam v sklopu projekta 99. Izbrali smo si jame na območju med Sežano in Lipico in sicer Gr 6, Gr 13, Lp 1, Lp 5 ter Lp 12. Jame smo izmerili, popisali, ter fotografirali. Gre za manjše jame (globina do 20m). Delo je potekalo tekoče, težave smo imeli le pri določanju lege Lp 5 katere vhoda nismo našli (glede lege smo se kasneje posvetovali, tako da nas sedaj čaka za prihodnjič). Po prelepem sončnem Krasu smo se vozili in sprehajali Matej Blaško, Matej Vidmar in Nejc Velikonja.
Nejc Velikonja
Skalarjevo brezno
V ponedeljek smo se dobili v Skalarjevi koči. Nekaj robe nam je pripeljal do koče Milivoj z žičnico. Nekaj pa smo jo prinesli na hrbtih ker smo Milivoja zamudili.
Že tisti dan smo poskušali skopati vhod a nam ni uspelo ker smo kopali na napačnem mestu. 27.12. pa smo po pol ure kopanja prišli do vhoda. V jamo smo vstopili v dveh ekipah. Prva je preopremila brezna pod Strelo pa do vhoda v Spečega zmaja kjer je na globini 550 m češki bivak. Nekaterih starih vrvi nismo uspeli izvleči ven. Smo jih pustili v breznih za naslednje akcije. Na bivaku nas je dohitela druga ekipa. Sledila je večerja in spanec.V bivaku lahko dokaj udobno spi 8 oseb. Tam je velik šotor, so armafleksi in cel kup češke opreme. Nekateri so spali celo brez spalne vreče.Naslednji dan smo po slikoviti prečnici nad 290 m globokim Roling Stonsom prilezli v galerijo Made in haven – Nebeška galerija. Na koncu naj bi se po čeških podatkih nahajala blatna ožina. Galerija široka med 3 in 1 m se zlagoma pod kotom okrog 15 stopinj spušča jugozahodu. Nekje na pol poti pa zavije proti jugovzhodu. Ponekod dno pokriva zemlja, ponekod večje in manjše skale. Mestoma pa je podlaga skalnata. Na stenah so ponekod rjavi aragonitni ježki velikosti 2-4 cm. Teh je še veliko več v Spečem zmaju prav pri bivaku.Na polovici se galerija razcepi. Krak ki gre proti JZ se konča z ozkim rovčkom v prelomu. V dnu tega rova je manjše okno kjer se vidi malo dalje a neke prave perspektive tam ne vidim.Krak, ki gre proti JV se je končal z blatno ožino. Po več urnem kopanju smo prilezli do podora. Izkazalo se je da je kar nestabilen. Smo pa med kamenjem videli naprej črnino. Optimizem nam hladi dejstvo, da nekega pravega prepiha ni bilo. Upajmo, da je naslednja ekipa, ki je v jamo vstopila 30.12.2011 podor uspela prebiti.Med čakanjem na svojih 15 min kopanja sem galerijo izmeril do pritrdišča prečke na začetku Spečega zmaja. Poligona je 144 m. Horizontalne dolžine 137 m. Višinske razlike pa 22 m. Že prvi dan je iz jame šel Miha. Drugi dan sta šla Aleksandra in Andrej. V četrtek pa smo iz jame prilezli ostali. Zunaj nas je čakalo mrzlo jasno jutro in Milivoj ter ostala ekipa v topli koči.
Jamarili Aleksandra, Garmin, Jokl, Marko, Miha, Mršek, Rehar, Roli, Rok, in Božo
Božo
Srečno 2012 jam
Na obisku v Velenju.
28.12.2011 Sva se z Nejcem odpravila v pomoč kolegu Tomažu iz Velenjskega društva Spelos Siga. Namen akcije je bil, da razširimo dve ožini v Pleskovem breznu.
Akcija je potekala kot po maslu, naša širitvena tehnika se je zopet izkazala za dobro. Poširili in odstranili smo nekaj nevarnih blokov v prvi ožini in se nato spustili v 10m brezno. Na dnu brezna se je nadaljevanje videlo po ozkem dvo meterskem meandru, zadaj je kamen padel par metrov v globino. Meander smo poširili toliko, da je bila za nadaljevanje potrebna le še ena akcija.
Jama me spominja na jamo sežanske reke, brezno meander,brezno,meander, siv kamen, obilica blata. Prepih v jami je neverjeten, pravi! Čestitke Tomažu za tako najdbo in obilico dobre volje pri nadalnjem delu.
V gosteh pri Tomažu Avberščku Nejc Velikonja in Jaz
Matej Blaško
Fotoakcija v Nečilčevi jami.
26.12.2011 Sva bila z Nejcem namenjena v širitveno akcijo na dno Veselega decembra. Načrte nam je prekrižala okvara bencinskega vrtalnika. Ker sva bila že napol oblečena v jamarsko odpravo, sva se odločila, da skočiva do Nečilčeve jame, uživat in malo poslikat njene lepote.
Sadove te akcije si lahko ogledate tukaj:
http://www.flickr.com/photos/firolc/sets/72157628632380483/
Jamarila Nejc Velikonja in Jaz
Matej Blaško
Hubljeva kuhna 24/12/2011
Po nekaj širilnih in vpodorkopaških akcijah so 24.12.2011 Matej Blaško, Matej Vidmar in Vasja Zaman prisli do toka Hublja.
Jama se na dnu podora na vrhu dvorane Harry Potter in dvorane prepiha razcepi. En del gre navzgor v zasigano ozino kjer piha v obraz. Upam, da ta zasigana ožina ne pride nazaj v znane dele. Drugi krak pa se spusti do vode. Na eni strani iz vertikalne razpoke (širina pol metra) voda priteka. Tu bi morali it v vodo, se vidi po razpoki še 10 m . Neoprena niso imeli zato so se kopanju odrekli. Na drugi strani odteka v podor.
Božo
Veseli december 2
9.12. smo šli v novo jamo na Otlici poimenovano Veseli december. Jamo smo izmerili do trenutnega dna na globini 141 m. Nato smo širili meander na globini 133 m. Na vhodu je vleklo v jamo. V meandru je pihalo ven. Zunaj je bila megla in vlaga. Temperature so bile krepko nad nič. V meander smo prišli do ovinka. Za ovinkom nas je čakalo razočaranje – ozek 30 cm širok in 50 m visok ter vsaj 5 m dolg meander. Ne vidi se mu konca. Odločeni smo da ga bomo razširili. Saj so na zadnji akciji zadaj slišali šumenje. Odmevi so me spominjali na Jamo sežanske Reke. Lega jame je okrog 2 km od izvirov Hublja. Višinske razlike pa je 500-550 m.
Jamarili Nejc Velikonja, Vasja Zaman in Bogomir Remškar.
Začetek veselega decembra
Približno dva meseca nazaj sem že pisal o breznu, ki se je prijatelju odprla pri urejanju okolice vikenda. V jamo sva se takrat spustila Matej Vidmar in jaz. Prišla sva cca. 20 m globoko na dnu brezna, kjer sva takoj v enem kotu zagledala možno nadaljevanje. Že takrat sva poskušala z golimi rokami odmetati skale in se prebiti nižje vendar brez orodja ni šlo. Vedela pa sva, da nekaj je nekaj za tistim manjšim podorom.
V soboto smo se v jamo vrnili Nejc Velikonja, Matej Vidmar in jaz. Uigrani ekipi je po parih kletvicah in malo dela ožina popustila. Stlačili smo se v ožino obloženo s karfijolo in pristali nad globokim breznom. Po posluhu vsaj 60m. Navdušenje je bilo neverjetno. Končno nekaj večjega!!
Nejc in Matej sta še malo dodelal ožino medtem ko sem sam skočil domov po sto metrov vrvi. Spust v brezno je pokazal, da so spodaj dimenzije jame dosti večje kot smo s prva mislili. Brezno za ožino je globoko cca 70m. Iz dna naprej pa je spet vodil visok in širok meander ki se je takoj prevesil v novo brezno, po kamnu sodeč tudi zelo globoko. Tukaj se je prvi dan raziskovanje končalo, ker nam je zmanjkalo vrvi. V jami je bilo ogromno vode, in nas je med plezanjem in opremljanjem dobesedno zalivalo.
Zagnanost nam drugi dan ni dala miru, kljub temu, da smo vedeli da bomo spet vsi mokri in premraženi smo se ponovno podali v akcijo, tokrat je Mateja zamenjal Vasja. Brezno se je nadaljevalo z breznom, in brezno z breznom. Dosegli smo globino tam med 150 in dvesto metri. Na dnu zadnjega brezna voda odteka v zelo ozek meander. 15 m nad dnom zadnjega brezna smo opazili okno do katerega smo tudi naredili prečko in odkrili vzporedno cca. 25 metrsko neaktivno brezno. Na dnu lažja ožina, nadaljevanje se vidi.
Jama je na nekaterih delih lepo zasigana, kar ni ravno pogosto za jame v naših krajih. V vzporednem breznu nas je na dnu pričakal pravi kapniški oltarček.
V imenu društva se zahvaljujemo lastniku parcele za gostoljubje in sanacijo vhoda. Vhod je sicer jašek 50 za 50 cm, ki ga je lastnik sam naredil in nam omogočil raziskovanje.
Speleoholiki v omenjenih akcijah Matej Vidmar, Vasja Zaman in jaz.
Matej Blaško
JSR 04.11.2011
V petek 4. 11.11 sva z Matejem splezala kamin okrog 10m. Prišla sva nazaj v glavno dvorano. Naprej navzgor se vidi okno 10 m višje. Ni prav obetavno a to bomo še pregledali. Matej je imel s sabo močno luč sva kar nekaj presvetila a neke prave opcije nisva videla. Pogledat moramo še vzporedno brezno v Velikih dimenzijah. Potem pa je nižanje nivoja glavna prioriteta. Treba pa je začeti misliti na potapljače. Jama je po zadnjih širitvah res enostavna. Po mojem potapljaško opremo spravi dol ekipa 4 ljudi.
Naš Bosch se je danes že četrtič rodil. Potem, ko so ga naredili v Boschu se je drugič rodil za tem, ko se mi je skotalil v brezno v BG 1. A se je na srečo ustavil na prvi polički in preživel. Tretjič se je rodil, ko sem ga zadnjič zgubil v steni brezna. Na srečo ni padel . Danes pa se je Mateju izpulil fix. Vrglo ga je nazaj na polico. Ob tem je izgubil Boscha. Mašina se kotalila po robu brezna in zadnji hip sem ga ujel za sveder.
Bogomir Remškar
Par "frišnih"
Še ena klasična Kavkna akcija. V petek 21.10.11 do Kala. Tam smo proslavili Izijevih 27 let. V soboto zjutraj pa na Migovec. Letos so bile razmere prav zimske. Na vrhu je bilo do pol metra napihanega snega. V jamo nas je šlo osem. Mojca pa se je zaradi ožin kmalu obrnila. Šli smo do dna. Angleža sta merila. (Nas vse zanima kam jama pelje? )Ostali pa smo se spopadli z ožino. Nova motrni vrtalnik je deloval super. Precej slabše pa so delali klini. Zato nismo uspeli priti skozi. Miha je sicer zlezel v ožino do neprehodne stopnje v meander. Za naslednjo akcijo nas čaka 3 m težko ožine nato ovinek nato 4-5 m težko prehodne ožine in nato spust do dna meandra skozi 2 m neprehodno ožino. Slišal pa se je dober odmev, ta nam daje precej upanja. V zadnji seriji brezen pa je ostal še en težko prehoden in a voden rov, ter kar nekaj zanimivih oken. Ob enih je bil del ekipe zunaj ostali so se vrnili na Kal do 5h zjutraj v nedeljo. Barometer na uri je pokazal globino jame 460 m. Druga ekipa ,ki je nameravala obiskat Primadono se je zaradi ledu obrnila. Po kratkem spancu smo jo mahnili v dolino.
V Kavkni smo jamarili : Dean Ristič - Rile, Andrej Fratnik, Iztok Možir – Izi, Miha Staut, Mojca ?, Jarvis ?, James ?, in jaz
Bogomir Remškar
Par "frišnih"
V nedeljo 9.10. sva Vasja Zaman in jaz se z namenom, da spoznava jamo in kondicioniranja za nadaljnje podvige odpravila v "našo" najglobljo jamo; Belo grižo 1. Že pred vstopom v jamo sva imela probleme. Jaz ne bil jaz, če ne bi kaj pozabil. Tokrat sem bil brez prsne prižeme. Težavo sva rešila z improvizacijo. Jama je bila zelo zelo mokra, po meandrih so tekli potočki, v brezna so padali slapovi. Mokrota naju ni kaj dosti motila, saj sva bila oba neverjetno navdušena nad mogočnimi, "šolskimi" meandri. Spustila sva se do zadnje police v vertikali Trst je naš. Tam sva našla mrtvega polha. Kako se je nesrečnež znašel tam nam še vedno ni čisto jasno.
Naslednja akcija je potekala 11.10.2011 v večernih urah. Prijatelj iz Otlice mi je sporočil, da se mu je pri čiščenju okolice vikenda odprlo brezno. Z Matejem, sva si šla zadevo ogledat. Vhod je bil na začetku malo preozek, ampak kamen je padel kar globoko. Razširila sva vhod ter se spustila v jamo. Takoj za vhodom se je odprl 6m brezen, kateremu je sledil še 13 metrski. Na dnu, se v enem kotu odpira špranja, katero sva malce odkopala, vendar je še vedno preozka za normalen prehod. Stene špranje so poraščene z karfijolo.
Zadnja akcija je potekala v Ledenici pod Medvedjim vrhom. V vhodni brezen jame so se naši člani pred leti že spustili, vendar je bila takrat še zaprta z ledom. Lani jo je med preiskovanjem terena ponovno našel Matej Vidmar. V jamo smo se spustili, in presenečeni odkrili, da se je leden čep na nekaterih mestih stopil. Jamo sva takrat z Nejcem Velikonja že začela merit, vendar nama je načrte prekrižala prazna baterija v laserskemu merilniku razdalje. Od takrat smo na jamo zaradi vseh drugih projektov malček pozabili. Tokrat sva se vanjo odpravila Vasja Zaman in jaz. Jamo sva premerila, in pregledala.
Jamo sem na grobo opisal tako:
Vhodni del jame je brezno, ki se z ene strani za 8m metrov spusti pod kotom -50%, nato se prevesi v vertikalo še za cca. 7 metrov. Dno je leden zamašek.
Z dna vhodnega brezna, lahko nadaljujemo v dveh smereh, obe manjši stopnji nas pripeljeta v isti 8m brezen. Iz tega brezna lahko spet nadaljujemo po dveh poteh, obe nas pripeljeta v malo večjo dvorano, v katere strop je leden(zamašek vhodnega brezna). Iz dvorane, lahko skozi malo okno preidemo v 10 m brezno. Na dnu brezna se skozi mali rov lahko stlačimo na dno kamina, katerega smo že preplezali. Na žalost se čez približno 20 m zoži do neprehodnosti.
Po končani akciji sva še odpeljala odpadke, ki smo jih že nekaj časa nazaj izvlekli in pustili ob cesti odpeljala v zabojnik za kosovne odpadke.
Matej Blaško
JSR 27.09.2011
Z Matejem sva šla do Okna v Velikih dimenzijah in pobrala ven vrv ter jo spustila naravnost na blatno polico. Vmes sva naredila še eno pritrdišče, tako da ni več direktne 60 metrce. Nato sva šla do dna se dvignila do rova, ki povezuje glavno dvorano z peščeno. Tu sva splezala v višji rov, ki sva ga z Robertom 1.5. že pogledala. Prečila sva brezno, ki nas je prejšnjič ustavilo. Za breznom je novo brezno, ki pripelje nazaj v peščeno dvorano. Prepih je v tem zgornjem rovu res močan. Ali gre samo za kroženje med glavno in peščeno dvorano ali pa prepih prihaja iz dveh kaminov, ki se nahajata nad tem zgornjim rovom?. Ta zgornji rov sva poimenovala Športni dan. Ta dva kamina sta tako, naše predzadnje upanje. Nazaj grede sva rov izmerila. Pogledat sva šla še vodostaj v peščeni dvorani. Voda je okrog pol metra nižja kot ponavadi. V vodi sva videla, dva močerila. V enem delu se je nad vodo videlo še malo prostora ma ne prav dosti. Sva imela bolj slabe luči. V glavni dvorani sem pogledal odtok vode iz pritočnega jezera v podor. Na eni akciji se bi dalo znižat nivo za 20-30 cm. Naprej pa se voda spusti še vsaj za 1 m če ne več. Saj sem šel še okrog 20 m v podor kjer voda odteka. Verjetno bi se z več dela dalo nivo kar krepko znižati. Zanimivo bi blo pogledat tudi odtočni sifon ker je vodostaj res nizek.
Nova dolžina jame je 699 m horizontalne dolžine je 377 m. Jame je res dobro razširjena dol sva rabila le eno uro. Malo sva se zafrkavala le v vhodnem breznu saj sva pozabila vrv.
Jamarila Matej Blaško in Bogomir Remškar
Hubljev labirint
23.9.11 smo šli pregledat nove rove, imenovane Harry Potter in dvorana prepiha. Kevin nas je čakal v Hlevu kapnikov pred Jakobovo ožino. Rov se je že po nekaj metrih zožil v neprehodne ožien. Ob vračanju sva v Jakobom stropu videla, kamin. Splezala sva gor in prišla do lečastega vodoravnega dimenzij rova 2 x 05 m. Prepih je bil občuten. Po nekaj metrih se je rov končal med podornimi skalami in prodniki. Takrat se mi je posvetilo. Poklical sem Kevina. Oglasil se je tik nad nama. Odmetali smo nekaj prodnikov in prišli nazaj v Hlev kapnikov. Jaz sem se vnil nazaj po novem rovu in prišel tik pod razširjeno ožino nazaj v Dvorano prepiha. Meritve je preprečila prazna baterija v laserju. Smo pa našli lažji prehod do HP in dvorane prepiha. Tam se nahajata dve ožini s prepihom kjer se zadaj sliši tok vode.
Kevina ni na sliki ker se ni hotel slikat (je imel oblečeno tako lepo sexy rdečo jopico).
Jamarili Kevin Krečič, Jakob Remškar in jaz.
Bogomir Remškar
Jakobova ožina v Hubljevi kuhni 23/08/2011
23.8. sva Jakobovo ožino v Hlevu kapnikov razširila. Prepih je vlekel v jamo. Zadaj se je odprl rovček, ki se po nekaj metrih razcepi. Levi krak se dvigne v ozek zasigan rov. Prepih je tu vlekel v zasigane ožine nisem ugotovil kam natančno. Desni krak pa se spusti zgleda bolj aktiven. Vendar se tudi ta konča z ožino kjer prepih vleče v jamo. Ožina ni prehuda ne vidi pa se ravno nekega nadaljevanja. Novega rova je okrog 30 m. vse skupaj izgleda kar obetavno.
Jamarila Vasja Zaman in jaz
Bogomir Remškar
Hubljeva kuhna 17/08/2011
17.8.2011 šli smo v Hubljevi kuhni do Hleva kapnikov kjer sem nekoč opazil pihajočo ožino. Prepih je močno vlekel v jamo. Jakob je našel pihajočo špranjo in zlezel nekaj metrov noter. Prišli smo do vertikalne razpoke. Kamen pade nekaj metrov globoko. Zadeva je precej ozka a prepih je v tej jami najmočnejši prav tu. Malo smo razbijali in nato odšli ven. Dela bo še kar precej. Jamo so obiskali neznani nejamarji so si delali velike rdeče pike z sprejem. Prišli so skozi Tesen za suhe zatem pik nismo več videli. Sprej so pustili v jami, smo ga odnesli ven.
Jamarili Vasja Zaman, Jakob Remškar in jaz
Bogomir Remškar
Frkova jama
Vročina je primeren čas za ohladitev v hladni vodi. Če je voda še v jami je pa sploh super. Zato smo šli po dolgem času spet v Frkovo. Za prvim jezerom smo odbili dva roglja in se preko malega jezerca odpravili dalje. Jame se je kmalu zatem razcepila na suh malo višje ležeči del. Tu nekega prepiha nismo zaznali. Suhi rov se je končal z manjšim kaminom, okrog 30 m dalje. Ob vodi smo nadaljevali ravno tako okrog 30 m nakar se že tako nizek strop spusti do vode se pravi do tal. Ne prav zadovoljni smo nove rove izmerili. Novi rovi zgledajo kot ostala jama nizko, občasno kakšna ponvica , studenček.
Pogledali smo še najvišji kamin. Ob priliki ga bomo splezali. Prepih v prvem delu jem je namreč res močan. Na 1,5 m širokem jezeru dela valovčke.
Blizu vhoda smo našli še eno močno pihajočo ožino. Dolžina jame je sedaj 263 m.
Jamarili Klemen Cigoj, Kevin Krečič, in jaz.
Bogomir Remškar
Nov vhod na Planini
Sandijev prijatelj na Planini gradi hišo. Pri izkopu temeljev se mu je odprla luknja. Zadevo smo si ogledali malo kopali in nazadnje obupali. Ni prepiha 3 m ozkega brezenca, kolikor smo videli, se na dnu zapre. Za kopat na dnu pa je preozko.
Jamarili Sandi Mislej, Kevin Krečič in jaz ( Božo)
JSR - okno v Velikih dimenzijah 2
Robert in Vasja sta v nedeljo načrtovala spust do Okna v Velikih dimenzijah. Pred tem je bilo kar nekaj zapletov. Najprej sta pozabila ključ od vhoda. Po telefonu sem jim povedal kje dobita, pozabljenega iz ene prejšnjih akcij. Na dnu pa ju je čakal žalosten prizor, mrtev srnji maldič. Zvlekla sta ga ven in šibala dalje. Brezno kjer sva se zadnjič ustavila pripelje nazaj v Velike Dimenzije. Tako je še en vprašaj pregledan. Še nekaj jih ostaja. Smo še vedno optimisti. Zunaj sta bila ob 1.30 v ponedeljek.
Jamarila Robert Rehar in Vasja Zaman
Lilotovo brezno
V ponedelejek 27.6 sva šla s Kevinom razopremit 70 m globoko Lilotovo brezno. Tri leta nazaj raziskano brezno je še vedno obetavno. Ima prepih. V podoru je le ena skala za razbit, da se pride par metrov dalje do ovinka. Ker pa imamo odprtih več front in nam opreme zmanjkuje smo se odločili, da jamo razopremimo. We will be back!!!
Jamarila Kevin Krečič in Bogomir Remškar
Insomnia speleologica
Novo šokantno odkritje o speleoholizmu.
Pred kratkim so svetovne agencije poročale o uspešni terapiji zdravljenja speleoholizma. Po zadnjih raziskavah dr. Žemareka pa domnevno obetavna keramoterapija ne daje pričakovanih rezultatov. Oziroma so ozdravitve le kratkotrajne narave.
Pri nekaterih udeležencih keramoterapije se je abstinenčna kriza in s tem zasvojnost ponovno pojavila v še hujši obliki. Prvi simptomi so se pokazali v kronični nespečnosti. V tem, skoraj lahko rečemo transu, pacienti sanjarijo o veličastnih odkritjih in načrtujejo jamarske podvige. Stvar se stopnjuje tako daleč, da zasvojenci uidejo nadzoru svojcev ali osebja in ponoči začno obiskovati jame. Nov pojav so strokovnjaki poimenovali Insomnia speleologica. Zadeva je zelo resna saj se na videz zdravi oz. ozdravljeni osebki ponoči predajajo svojemu opoju. Strokovnjaki opažajo tudi to, da čas prebit v jami, ki speleoholika zadovolji z leti postaja vse daljši. Tako kot pri ostalih zasvojnostih tudi speleoholik rabi vedno večjo dozo. Čas prebit pod zemljo je zato vedno daljši. Kako zaradi tega trpi njihovo zdravje, družina in delo si lahko mislimo.
Na nekaterih delih Krasa in Trnovskega gozda domačini poročajo o povečanju nočnega prometa, ki si ga niso znali razložiti. Strokovnjaki za speleoholizem pojav povezujejo z Insomnio speleologico.
STA po Medical world rewiev
Dol ledenica 26/05/2011
Danes sva se z Vasjo odpravila na dno starih čilencev v Dol ledenici. V jamo sva odšla pol devete zjutraj in na poti navzdol preopremila dve kritični mesti, na katerih je bila vrv že nekoliko načeta. Nato sva se spustila v galerijo in nadaljevala do starih čilencev. Od tam sva se splazila do konca kanalizacije z namenom da pregledava brezence na koncu le te. Ker sva se z Božotom slabo razumela, nas na koncu kanalizacije ni čakala vrv. Zaradi ozkega in blatnega "črvičkovanja" po kanalizaciji, ki si tako ime zagotovo zasluži, sva se odločila, da greva rajši kopat v prelom na dnu čilencev. Začela sva kopati na koncu dvorane, v prelomu. Prekopala sva se slaba dva metra nižje, spodaj se že vidi razširitev. Prepih je zelo močan. Ustavil naju je skalni trebuh katerega bo treba v naslednji akciji še malo obdelat. Med pospravljanjem opreme, sva opazila, da bi se mogoče dalo napredovati tudi levo pod prelomom, kjer se je že po petih minutah pokazal manjši prostor, iz katerega tudi piha...Najverjetnje gre za eno in isto...nadaljevanje seveda. Iz jame sva prišla pol osme zvečer, kar pomeni, da sva bila na hladnem celih deset ur.
Uživala in trgala kombinezone Vaja Zaman in jaz.
Matej Blaško
Sanacija vhoda Mihčeve jame
Približno dva tedna nazaj sva se z Matejem odpravila pogledat "čurko", ki jo je Matej odkril lani ravno v dnevih ko se mu je rodil sin Miha. Od tu tudi izvira ime jame. Spustila na dno vhodnega brezna globine cca. 10m, kjer naju je ustavil podor v katerem sva dobila špranjo iz katere je močno pihalo. Izgledala je kot "kravja rit", saj je bila obdana s črno karfjolo. Špranje sva se takoj lotila in po uri kopanja že ugledala živo skalo in metrsko stopnjo za njo.
V naslednjo akcijo sem šel sam, in se po štirih urah širjenja že skoraj prebil skozi. Nadaljevanje mi je onemogočil majhen trebuh, ki ga zaradi prazne baterije nisem uspel razbiti. Čez nekaj dni sva se z Nejcem le uspela prebiti mimo njega in prišla dva metra nižje kjer naju je ustavil 10 cm širok in meter in pol dolg meander obdan s karfjolo iz katerega močno piha.
Vsako akcijo nam je na vhodu grozil nevaren podor. Nad glavo nam je visela polna prikolica nestabilnega grušča in skal. Danes sva se z Matejem odločila da vhod sanirava tako, da bodo naslednje akcije varnejše. Sanacije nisva dokončala, potrebnih bo še nekaj akcij...
Slike so posnete na zadnji akciji.
Jamarili Nejc Velikonja, Matej Vidmar in jaz
Matej Blaško
Bevške jame 5
V sredo 20.5. sva z Nejcom šla raziskovat v Bevške jame. Najprej sva se spustila v 4ko po nesrečno vrv, ki mi je v prejšnji akciji "zgrmela" na dno brezna. Nato sva se odpravila pregledat udornico in brezen na robu le te. Našel jo je Matej Vidmar med pregledovanjem terena. Brezno je globoko 15m, na dnu je podor in velik kup snega. Prepiha na žalost ni. Po končani uspešni akciji, sva si naredila še spodoben zaključek akcije z klobasami na žaru.
Jamarila Nejc Velikonja in jaz.
Matej Blaško
Jama Sežanske reke 18/05/2011
V sredo 18.5. sva z Vasjem razopremila del JSR od SS menadra do šumenja. Spotoma sva še malo fotkala. Naslednja ekipa naj bi te dele še malo razširila.
V jami sva bila 3 ure.
Jamarila Vasja Zaman in jaz.
Bogomir Remškar
Jama sežanske reke - 13/05/2011
V petek ob 20. sva šla v jamo. Eno urco sva rabila do dna. Rehar je nadaljeval plezanje v blatnem toboganu. Zadeva se proti vrhu oži, blatnost pa je ostajala enaka. Up za nadaljevanje se je z vsakim metrom krčil. No in spet se je pokazala koristnost Reharjeve trme. Ko se je stlačil navzgor skozi ozek blaten prehod je rekel: "zgleda da se konča", takoj za tem, pa čaki čaki... Prav na vrhu se je tobogan zravnal in se nadaljeval kot ozek neprehoden rov z blatnim dnom. Iz ožine se čuti rahel prepih. Pa tudi blato je v ožini razpokano. Eno urco sva potem kopala tisto blato s pomočjo kladiva. Nato sva rekla ta pameten odneha in sva šla ven. Okrog 4. sva bla zunaj. Ostal je še slab meter za skopat. S pravim orodjem pol urce dela. Potem pa????? Z Reharjem ne bova nič zamerila, če to skoplje kdo drug.
Bogomir Remškar in Robert Rehar
Podlatnik 10/05/2011
Jamo sva našla s sinom Jakobom, ko sva kolesarila 9.5.2011. Naslednji dan smo vhodni del raziskali. Gre za izvir v flišu pod vasjo Tevče. Zenkrat se zadeva konča po 15 m. Mogoče bomo za ožino našli še kaj.
Jamarili Vasja Zaman, Jakob in Bogomir Remškar
Jamarska šola na Školu in v Hubljevi kuhni
V nedeljo smo trenirali vrvno tehniko na "našem" poligonu na Školu. Potem pa smo šli še v Hubljevo kuhno do Dvorane lepih kemnčkov. Velikega jezera ni več že od lani poleti. Domnevam da je izginilo zaradi predlanskih poplav.
Plezali in jamarili Kevin Krečič, Vasja Zaman, Bor, Jakob in Bogomir Remškar
Jama sežanske Reke 08-09/04/2011
Šli smo okrog 21. Spustili smo se do dna. Ob tem smo pogledali še rov na polici v velikem breznu. Za to brezno predlagam ime Velike Dimenzije. Ta rov so pregledali že razsikovalci Stršinkne. Prišel sem do vrvi kjer so se spustili v slepo dvorano. Tako mi je rekel David Ostanek. Pred tem pa je v tem rovu zelo obetaven kamin cca 10 m. Zgoraj izleda kot rov. Je pa v isti smeri kot okno višje v breznu. To okno je tudi zelo zanimiva opcija, ovalni prerez, poševno se spušča od brezna. V eni akciji se spustimo do njega. Na dnu smo videli zanimivo zadevo. Voda iz pritočnega sifona teče mimo podora desno v hitrem toku čez brzice v rov oz. sifon. Levo iz sifona pa se počasneje pretaka čez skale in nato izgine.
Šli smo plezat od okna nad temi brzicami. Priplezali smo do skoraj do roba okrog 7 m. Kjer nam je zmanjkala baterija. (je po zadnji akciji v Jamoni nisem dal polnit). V okno smo svetili ma nismo prav dosti videli. Ne izgleda prav obetavno. Pod oknom smo pustili Claudievo vrv in še nekaj rink s fixi. V eni akciji smo na vrhu.
Ven smo prilezli ob 4-5 h. Brez pantina sem ga pozabil v avtu. EMŠO dela svoje.
Jama je kar malček zahtevna ma je pa ta prava. Tri potencialna nadaljevanja so. Kaj čakate, gremo v akcijo!!!
Jamarili smo Zdenka Žitko, Flamiano Bonisolo - Boni in jaz.
Bogomir Remškar
Novice iz Jamone - Dol ledenice 02-03/04/2011
Po dolgem razpravljanju v društvu smo se odločili za preimenovanje jame Dol Ledenica v Jamono. To je bilo že na začetku delovno ime a smo se odločili za poimenovanje po področju. Ta odločitev se je izkazala za slabo, saj je ime preveč podobno drugi jami Ledenici na Dolu. Zaradi tega je prihajalo do nesporazumov že med nami jamarji, še bolj pa med laiki oz. domačini.
Od kod Jamona? Ko smo s Claudiom in Stojanom začeli kopat vhod v jamo je Claudio na eni akciji rekel: "Tu spodaj ni jama, tu bo jamona." No, tako zdaj naj bo Jamona.
V noči s sobote na nedeljo 2-3.4 smo šli v Jamono. Šli smo do globine 150 m v nove dele Stare Čilence. Splezal sem do enega okna. A se rov nadaljuje navzgor kot preozek pritočni meander. Bo počakal na slabše čase. Nato sem šel v drugo okno, kjer se je ustavil že Marko pred eno bolj ozko zadevo. Dal sem si pas dol in se tlačil okrog 30 m, kjer se v rovu odpira ozko brezno. Kamen je padel okrog 10 m v neko blato, ma se nič ni videlo. Posluh mi govori, da je spodaj zadeva širša. Prepih je bilo čutiti. Del ekipe je bil precej premražen, ker je v jami kar precej pršilo. Zunaj se namreč tali sneg. Zato nismo raziskovali dalje. Fotk ni ker je bil na delu Empty Battery.
Jamarili Tjaša Žitko, Zdenka Žitko, Flamiano Bonisolo- Boni vsi iz JD Sežana, ter Blaž Kodele in jaz.
Bogomir Remškar
Nov dihalnik nad ledenico na Predmeji 28/03/2011
V nedeljo 28.3.2011 sem spet začutil neznansko potrebo po obisku podzemlja, ki jo je spremljala tresavica in slabo počutje. Hitro sem angažiral akcijo in dobil še dva somišljenika. Odpravili smo se poravnati še stari lanski dolg. Izmerili smo Srkclo, jamo ki smo jo lani našli in raziskali. Jama nas je tokrat nagradila z lepim ledenim slapom in zaveso. Na poti proti avtu, vsekakor nismo mogli brez, da bi še enkrat pregledali teren za ledenico na predmeji. Velike skale čez in čez prerasle z mahom, ter špranje in mrzel zrak v njih naredijo speleoholika v trenutku sfantaziranega. Tokrat se je posrečilo Runiškimu. Ob steni, na strani vrtače je dobil špranjo iz katere je pihalo. Čez 20 minut kopanja je bila že lepo prehodna. Poševno sem se spustil po zemlji in obtičal nad tri metrsko stopnjo, Na dnu se vidi podor in tudi možno nadaljevanje. Prepih je obetaven in sumimo, da smo nad ledenico, če nismo toliko lepše.
Raziskovalna ekipa: Matej Vidmar, Domen Kobal in moja malenkost Matej Blaško
Hubljeva Kuhna
21.3.2011 sva z Jakobom širila ožino na vhodu. Baterija na Boschu je izgleda fuč. Naredila sva le eno luknjo. Prepih je vlekel iz jame. Zunaj je bilo jasno z rahlo burjo. V eni pravi akciji smo skozi.
23.3.2011. sem razširil tisto ožino na vhodu, ki ima prepih. Nisem še mogel pogledat za ovinek sem lahko samo fotkal. Izgleda slabo naprej je še hujša ožina. Kamen pade v neko vodo. Odmeva sploh ni. Se pa čuti prepih. Sem potem še stikal po tem vhodnem delu kjer je vsaj enih 4 - 5 rovov. Vsi so usmerjeni na vzhod. Tja od koder prihaja voda ob povodnji. V njih ni prepiha se pa sliši odmev. V enem je samo en meter za razbit zadaj pade kamen v neko brezence.
Bogomir Remškar
Nadaljevanje jamarske šole v Bratinovem breznu
Z našim novopečenim in zagnanim jamarjem Vasjo sva se spet podala na trening v Bratinovo brezno. Tokrat sva se spustila do dna, ter med potjo poslikala vse onesnažene dele jame. Za potrebe službe za varstvo jam, ki je začela zbirati podatke o onesnaženosti jam. Za nazaj sva jamo razopremila. Celotno akcijo sva opravila v 2 urah in 45 minutah.
Matej Blaško
Jamarska šola v Bratinovem breznu.
Danes sva se z Vasjo že navsezgodaj odpravila potrenirat jamarsko tehniko. Odločil sem se, da se spustiva v Bratinov brezen, saj je za začetnike več kot idealna jama. S svojimi 145m globine in 150m dolžine je pravi raj za treniranje vrvne tehnike. Ker nisva imela dovolj vrvi sva najprej razopremila Zalazarco v kateri smo imeli sto metrov vrvi za treninge. Nato sva se odpravila v Bratinov brezen. Opremila sva ga do zadnje stopnje, kjer sva končala, saj sva na površju pustila uro in nisva vedela koliko časa nama je še ostalo. Na koncu sva sklenila da pustiva brezno opremljeno, za še vsaj par trenigov, ter se vrnila na površje.
Zelo navdušen z zagonom in znanjem našega novega člana,
Matej
Jamarska šola v vhodnem breznu Zalazarce
13.3.2011 Sva skupaj z Vasjo trenirala na vhodnem breznu Zalazarce, jaz kondicijsko, Vasko je pa nabiral nove izkušnje z vrvno tehniko in se privajal na višino. Ogledala sva si tudi dvorano takoj pod vhodnim breznom, v kateri so naju navdušile lepe ledene skulpture. Med sprehodom med smetmi, ki so v breznu, sem si zmislil nov kondicijski trening. Žemarjenje s smetmi iz jame. Tako je jama prikrajšana, za nekaj kosov odpadnega železa.
Se pripravljala na nove podvige, Vasja Zaman in Matej Blaško.
Jama sežanske reke - 09.03.2011
S Claudiem sva se dobila ob 8h. izmerila sva jamo, do vode. Claudio je na blatni polici našel rov, ki se prevesi v brezno. Jama je globoka 339,6 m. dolga 583 m. Po mojem so v ta del iz Stršinkne jame prišli iz odtočnega sifona, ki to ni, saj se tam med vodo in stropom vidi še naprej. Tisto brezno nad katerim so se ustavili leta 2006 zna bit to, ki ga je našel danes Claudio. Zunaj sem bil ob 13.00.
Božo
Ali je bil goriški slavček tudi ljubitelj podzemlja?
Posredujem novico objavljeno na 24 ur.
V arhivih goriške škofije so našli nepoznane rokopise poezije. Literarno zgodovinske in grafološke analize še potekajo.
Strokovnjaki si niso enotni ali gre za še neobjavljeno pesem Simona Gregorčiča ali za plagiat. V kolikor gre za original meče to povsem novo luč na hvalnico reki Soči. Ob tem se pojavlja vprašanje katera verzija je bila napisana prej, Soči ali Reki? Ali je bil goriški slavček tudi ljubitelj podzemlja?
V nadaljevanju si pesem lahko sami preberete
STA
Reki...
Krasna si, kalna hči temin
brdka v temni si lepoti,
ko ti nepredirnih globočin
jamarjev luč ne zmoti,
krasna si, hči temin!
Tvoj tek je živ in je težak,
kot hod jamarjev v globine;
in temna si ko jamski zrak,
in glasna si, kot kletvica
jamarske te mladine -
krasna si, hči temin.
Rad gledal bi v valove temne,
valove te nedosegljive;
črnina škocjanskih kamenin
vrtoglavost kačnih teh globin
lepo se v njih je zlila;
na rosah kapnika belega
na rosah ponvic Krasa našega
lepoto to si pila-
krasna si, hči temin!
Ti meni si predraga tujka!
Ko z vremskih prišumiš dolin,
od Snežnika se mi zdiš poslanka,
nesoča Hrvaške mi pozdrav-
Bog sprimi te tu sred globin!…
Kako poznano, prijazno šumljaš,
kako udomačeno curljaš,
ko po površju še pot imaš!
A ko prideš v globine,
zakaj se te črna skrivnostnost prime?
Kaj nevidno lezeš in počasi,
zakaj skrivaš kaj tvoj dom krasi?
Težko se ločiš od svetlovja,
bojiš se jam temovja?
Mar veš, da tečeš pod grobovi,
grobovi slovenskega domovja?
Opojno samoto tu trpiš!
V tej samoti otožna in počasna,
podzemlja sužnja se mi zdiš,
a še kot sužnja - krasna!
Krasna si, kalna hči temin,
brdka v temni si lepoti,
ko ti nepredirnih globočin
jamarjev luč ne zmoti,
krasna si, hči temin
Pa oh, sreča tebi se obeta
obisk neznan, obisk zagnan;
priplazil iz toplega površja,
skoz labirint ožin,
čez globoka ta se brezna-
sreča, da daleč ni ta dan!
Nad tabo čelke luč,
krog tebe pa jamarskega smeha ploha
častilcev tvojih joka
in blisk in krik, čela vroča!
Tod sekla štrike bodo jekla,
in ti mi boš še bolj kalna tekla,
znoj naš te pojil bo,
sreča naša te grela bo!
Takrat se spomni, kalna Reka,
kar jamarsko ti srce naroča:
Kar bode shranjenih voda
v oblakih tvojega neba,
kar vode v tvojih bo teminah,
kar bode v strašnih je globinah,
vse prišparaj za kak dan,
nikar ne vzkipi v tok strašan!
Ne preženi jamarjev z bregov,
gostoljubno obisk naš trpi,
nikar častilce blatne, ne utopi
na dno razpenjenih valov!
Božo
Kolega Klok, ki se na SAZU-ju ukvarja z računalniško obdelavo besedil, je na hitro vrgel svoje algoritme čez pričujočo pesem in ugotovil, da gre nedvomno za tekst iz zgodnejšega obdobja mladega Simona. Opaziti je nekaj neskladja v rimi, kar je za golobradce značilno, nosi pa že tisti domoljubni naboj, ki je za pesnika tako prepoznaven. Smatra se, da je bilo besedilo prineseno v Gorico z namenom, da vrže nanj oko sam ordinarij Rehar, ki je tudi vešč sukanja peresa. Nedvomno se v osnutku skriva velik potencial in hrepenenje mladeniča, da bi nekaj rinil v toplo in mehko, kar simbolizira židko blato. Simbolika mogoče nakazuje, da gre za rahel vedenjski odklon in je dečko zgrešil pravi vhod v jamo. Vsekakor se bo morala znanost še temeljito ukvarjati s pričujočim tekstom.
Čestitke za obe najdbi, cox
Jama sežanske reke - 04.03.2011
Čokoladni desert je bil bolj čokoladna mučilnica. Poslušala pa sva najdaljše odmeve kar jih pomnim. Ma prišla sva skozi in se znašla v oknu sredi brezna velikih dimenzij (Claudio smo le dočakali tvoje velike dimenzije). Kamen pade v blato 60-70 m nižje. Vodni tok pa je tako po občutku še globlje. Spodaj je močan tok ni nek studenec. Tudi midva sva enkrat slišala eno čudno bobneneje, kot bi se valila skala al hlod po vodi. Slaba novica je, da je kolikor sva videla brezno v blatu. Imela sva le 10 m vrvi zato sva šla ven. Za vrnitev sva rabila dve uri in pol.
Prve slike so iz Čokoladnega deserta. Tista folija je zadnji krik tehnologije. NASA jo uporablja za zasčito satelitov pred meteorskim dežjem. Midva sva jo rabila ker je v desertu malo prostora 3x1 m. Zadnje slike pa so iz velikega šahta oz. okna do šahta. Fotke so bolj švoh. Ma glede na to, da se na Canonu zaradi blata ni videl niti ekran, so še fajn.
Ko sva šla dol sem sumil, da nekdo namerava jamo urediti za turizem. Ob povratku pa sva večkrat rekla hvala Jaka & co. Šumenje reke je tako lepo, da si ga bom posnel, si ga bom vrtel, ko ne bom mogel zaspat.
Čestitke vsej ekipi. Sodelovanje je naporno a se splača.
Božo in Matej, v organizaciji združene ekipe društev JDDR Ajdovščina - JD Sežana - JOSPD Trst
Jama sežanske Reke - Orlek 15.02.2011
Torek je dan za nočne akcije. Šla sva na dno Jame sežanske Reke in razširila ožino. Spustila sva se preko 3 m globoke stopnje. Sledi meander, ki pa je rahlo preozek. Dela pa bo zelo malo, le en trebuh odbijemo pa smo skozi. Kamen pade 10 -15 m globoko v malo večji prostor. Rekel bi, da je skupna globina 170 - 180 m.
Na dnu sem slikal eno razpadajoče trupelce. La kako je prilezlo do tja? Po moje ga na predzadnji akciji ni bilo.
Rahel prepih je vlekel iz jame. 30 m pod vrhom se mi strgal pantin. Sem ga zelo pogrešal.
Jamarila David Maver in Bogomir Remškar
Nečilčeva jama 13.02.2011
V nedeljo 13. smo šli v Nečilčevo jamo izmerit in malo kopat v še neizmerjene dele. Prišli smo do brezenca 8 m, vanj se nismo spustili sicer izgleda slepo. Bomo preverili naslednjič.
Izmerili smo okrog 30 m rovov.
Jamarili Kevin Krečič, Bor in Bogomir Remškar
Torkovo jamarsko udejstvovanje 08.02.2011
V torek 8.2. sva se z Matejem V. odpravila na Kovk, pod rob Trnovske planote. Najin namen je bil pregledati dve že raziskani jami in dve novi, ki ju je Matej že pred tem našel med sprehajanjem. Temeljito sva pregledala jamo Tunel in Kovačev žleb, a na žalost nadaljevnja nisva našla ne v eni in ne v drugi jami. Jaz sem se stlačil v ozko špranjo nad Kovačevim žlebom a se je izkazala za čurko. Pregledala sva tudi votlino, ki se nahaja poleg planinske poti. Da sva se prebila v drugi del votline sva morala malo pokopati, ter razširiti prehod. Na drugi strani naju je čakal zelo nizek(lahko sva le ležala) in majhen prostor. Od tukaj nadaljevanja na žalost ni bilo.
Speleoholika, ki sva na vsak način trudila poiskati prehod v podzemlje Matej Vidmar in Matej Blaško.
Občni zbor
Jamarsko društvo Ajdovščina je imelo v petek zvečer občni zbor. Klasika razen točke razno.
Predsednik društva B.R. nam je opisal, kako je poiskal strokovno pomoč v eni od skupin za pomoč zasvojencem v Novi Gorici.
Po razgovoru so ga napotili v mešano skupino. Vsak se je moral na kratko predstaviti in nekaj povedati o sebi. Sem alkoholik ta in ta, sem kockar ta in ta, sem ta in ta in sem na heroinu in tako naprej. Nekaj jih je bilo na heroinu, pa na kokainu, na amfetaminih itd, ko je prišel na vrsto B. R. in izjavil, da je zasvojen z jamami. Vsi prisotni so bili enotnega mnenja, da tako nizko kot on, pa še niso padli. Torej totalno dno. Brezupen primer.
Na društvu se zavedamo tega problema. Vse ostale razen njega je že vsaj malo srečala pamet. Med nenehnimi napadi abstinenčne krize vztrajno po telefonu gnjavi ostale člane, da se mu pridružijo pri njegovih »podvigih«.
Če ga boste povabili k raziskovanju vaših vam, se bo B.R. izkazal kot najboljši kolega. Je miren, deloven in ne laja. Ni zahteven. Skromen za prehrano. Zadostuje mu Delamarisova konzerva rib Izola Brand. Odličen za napredovanja v ozkih meandrih.
Edina slabost: Vaše prijaznosti ne bo nikoli pozabil. Obstaja možnost njegovih telefonskih klicev ob najbolj nenavadnih urah. Posledica: partner lahko posumi na vašo nezvestobo.
Za dodatne informacije se lahko obrnete na kogarkoli iz našega društva vključno s predsednikom.RR
Nočni skok v Orlek 25.01.2011
V torek 25.1. smo spet šli na nočni skok v Orlek. Skočili smo do dna. Kjer sta nas po Claudijevem pripovedovanju čakali dve vlažni špranji. Ena blatna, malo širša, brez prepiha in druga čista, ožja s prepihom. Zadeva je najprej izgledala precej slabo oziroma ozko. Začeli smo širiti ožino brez blata. Prepiha ni bilo čutiti nikjer, zaradi vremena. Potem smo šli delat v blatno ožino. Kjer pa smo kmalu videli, da naprej ni nekih razširitev. Zato smo šli nazaj v čisto ožino. Uspeli smo pogledali za ovinek. Čez 3 - 4 m ne prehude ožine je stopnjica 1-2m. Vidi pa se, da je tam že lepo široko. Po mojem 1- 2 največ tri akcije pa smo naprej. Za ožino predlagam ime Reharjeva trma.
Speleoholiki smo že slišali šumenje. Mogoče od razbijanja kamenja zna biti pa da od Reke.
Pozorno si oglejte zadnjo sliko. Kaj je zadaj prepuščam vaši domišliji. Trikrat lahko ugibate kaj vidim jaz.
Jamarili Zdenka Žitko , David Maver, Klemen Cigoj in jaz.
Bogomir Remškar
Orlek 27.12.2010 in 11.01.2011
Orlek 27.12.2010
V jamo smo šli 27.12 okrog 21h ven pa smo prišli okrog 3h zjutraj. Na začetku je akcija skoraj padla v vodo saj smo na dnu pogruntali, da nimamo vrtalnika. Vso opremo za širjenje nam je pripravil Claudio. Zato nimo vedeli kaj je kdo nesel. Robert je splezal ven in se čez 45 min, na srečo vrnil z mašinco. Ta čas sem izmeril od dna pa čez velik šaht in še naslednjo stopnjo.
Širjenje z Reharjem in macolo je res poezija. Na vrsto za macolo prideš vsako uro za 5 minut. Prišli smo skozi ožino . Rehar se je spustil v okroglo brezno (fi 3 m) okrog 10 m. Tam je nov meander pa takoj ožina, spodaj šaht 30 m cca. Prepiha malo. Ožina kjer se je Robert ustavil je prehodna v eni akciji. Slišalo se je da kamen pade v neko vodo. Verjetno tolmun. Vrnitev je bila za nekatere pravi križev pot. Težka baterija in ožine so iz Kevina stisnile zadnje kalorije.
Jamarili smo Matej Blaško, Robert Rehar, Kevin Krečič in jaz.
Orlek 11.01.2011
Claudio se je od zadnje naše akcije že prebil skozi ožino, ki smo jo dosegli 27.12. Seveda je za 20 m mokrim šahtom prišel do nove špranje za katero se odpira nov šaht. Z Davidom sva šla v večerno akcijo. Med spuščanjem v 40 m brezno, kjer ti voda lepo priteka za vrat in izteka v škorenj sem se domislil dobrega imena Wadaleaks. No, bomo videli ali ga bo raziskovalni odbor sprejel in nadzorni odbor potrdil.
Tudi ta akcija bi se kmalu neslavno končala. Mašinca se mi je namreč izpela in se odkotalila v ožino. Sreča je na strani hrabrih pravijo in ljubi Bosch se je ustavil na mikro polički nad 15 m breznom. Previdno sem se s konicami prstov dokopal do svedra in vrtalnik rešil gotove smrti. Pred akcijo mi je Claudio naročil širite krščansko. To pomeni široko za povprečne jamarje. Tega sva se držala in razširila fundamentalistično krščansko. Skozi to ožino bi spravili tudi kakšnega okroglega kardinala. Nama pa se na dno ni več dalo, ura je bila že rana. In rana ura slovenskih fantov grob. Zato sva oprasičala ven. No seveda sva pogledala v brezno pod nami. A pogled ni bil ravno tisto, kar bi jaz rad. Videlo se je dno, ne pa kakšnega konkretnega nadaljevanja.
Jamarila David Maver in jaz
Bogomir Remškar