Plezanje kamina v Velikem Hublju 27-07-2010
V torek 27.7. sva šla splezat kamin v končni rov Velikega Hublja. Matej je splezal okrog 10 m. Hvala bogu, da je zmanjkalo baterije ker mene je že pošteno treslo. Preden prideš do kamina se moraš namreč dvakrat okopat. V kamin se vidi še naprej se pa zadeva oži. Prepiha tudi ni blo. Zato je naš optimizem bolj v recesiji. Sva pa nazaj grede videla še en kamin, ki bi mogoče bil nadaljevanje.
Jamarila Matej Blaško in Božo Remškar
Kožmani 5 26-07-2010
V ponedeljek 26.7. smo izmerili še peto, zadnjo od jam v kamnolomu nad Kožmani. Izvirno smo jo poimenovali Kožmani 5.
Jamarili Kevin Krečič, Bor, Jakob in Božo Remškar
Ledenica pod Medvedjim vrhom 25-07-2010
Med preizskovanjem terena okoli zgornje kozje stenske ceste sva z Matejem našla brezno katero še ni bilo registrano. Brezno se nahaja 1,6 km naprej od ocepa za kozjo steno, 100m pod cesto. Po pripovedovanju mojega starega očeta je to eno izmed rovtarskih brezen (Medvedova jama, rovtarski brezen 2). Ker je v breznu ogromno ledu smo ga poimenovali ledenica pod medvedjim vrhom.
Podrobnejši opis sledi, saj je potrebno brezno še do potankosti raziskati, možnosti za nadaljevanje so, saj se v jami čuti zelo obetaven prepih.
Raziskovali Nejc Velikonja, Matej Vidmar in jaz.
Matej Blaško
Ciao Paradana čau 10-07-2010
V noči iz 9. na 10. julij smo šli razopremit vertkalo Pradano Cau v Beli Griži 1. Iz globine 700 m smo spravili okrog 350 m vrvi do Križišča na -450 . Nekaj vrvi pa smo zvekli ven. Poleg plezanja z dvema transportkama nas je zabaval tudi transport "prasic" skozi Krvavo grižo.
Iz jame smo prišli v sončno sobotno jutro po 12 urah teme.
Jamarili Bojan Stanek, Rok Stopar in jaz.
Božo
Dol Ledenica 04-07-2010
V nedeljo 4.7.2010 sva se spustila do Galerije v Dol ledenici, nato pregledala obetavno okno na dnu Dvojčka, ki naju je pripeljalo na vrh kamina ki vodi iz galerije. Med vračanjem iz jame sva razopremila Petdesetmetrco, saj je nova pot skozi Dvojčka manj naporna in bolj suha. Jamarila Nejc Velikonja in Matej Blaško.
Matej Blaško
Otvoritev bivaka 03-07-2010
V soboto 3.7.2010 je predsednik JZS odprl jamarski bivak. Otvoritve so se poleg jamarjev udeležili še predstavnik občine Bovec, predstavnik GRC Bovec in predstavnik URSZR. Vsega skupaj nas je bilo 23. Helikopter je do bivaka pripeljal še nekaj opreme.
Po svečanem delu smo opravili še nekaj del (heliodorom, " terasa" pred bivakom, dokončanje strelovoda in še nekaj malenkosti). Darko Hribar je postavil žlebove in sod za vodo.
Izvedena je bila tudi prva prava jamarska akcija, spust v vhodni šaht Renejevega brezna.
Zaenkrat je spodnji del bivaka še zaklenjen, ker je notri nekaj bolj vredne opreme. V nekaj tednih bomo opremo namestili. Če kdo rabi ključ ga lahko kadarkoli dobi. Oprt pa je zgornji del.
Božo
Speleoholizem
V jamarsko in medicinsko srenjo je kot strela z jasnega udarila novica:« našli so rešitev za zahrbtno zasvojenost imenovano speleoholizem«. Povzeto po reviji Medical world review so v Sloveniji zibelki jamarstva razvili terapijo, ki daje obetavne rezultate. Slovenski strokovnjak na tem področju dr. Žemarek je ja na dveh primerkih zakrknjenih speleoholikov (R.R. in M.z.L.) popolnoma odpravil željo po obiskovanju podzemlja s keramoterapijo. Gre za kombinacijo ročnega in umskega dela pri katerem mora zasvojenec položiti čim več keramičnih ploščic v čim krajšem času. Trenutno je terapija še v kliničnem testiranju. Keramoteterapija odlično odpravlja težave pri premagovanju abstinenčne krize pravi dr. Žemarek. Strokovnjaki pa opozarjajo na stranske učinke kot so bolečine v hrbtu in vnetja oči. V krajih z razvito jamarsko dejavnostjo so že opazili povečano prodajo Nivedurja in keramičnih ploščic.
STA
Jamarski vikend 28 in 30 - 05 - 2010
V petek 28.5. smo šli izmerit nove dele v Nečilčevo jamo. Rov smo poimenovali po lepih ponvicah.Ob tem smo prekopali še eno ožino, ki pa nas je pripeljala nazaj v Ponvice. Izmerili smo okrog 130 m poligona. Še dva stranska rova sta neizmerjena. Na žalost je edina možnost nadaljevanja na koncu Ponvic, kjer bo potrebno kopati. Vendar ta del vodi nazaj proti izhodu in se nahaja blizu površja.
Dolžina jame je sedaj 825 m. Letos načrtujemo jamo podaljšati na 1 km.
Jamarili Matej Blažko, Kevin Krečič, Marko Peljhan, Nejc Velikonja Jakob Remškar in jaz.
Bogomir Remškar
V nedeljo smo šli raziskat še neraziskano brezno v Dol Ledenici kjer nas je lani novembra ustavila prazna baterija. Novi deli so nas preko dveh stopenj pripeljali v Galerijo kar je nakazoval že načrt. Vendar je ta nova pot bolj suha. V novem delu se lepo vidi obetavno okno, ki ga bomo pregledali na naslednji akciji. Izmerili smo okrog 50 m poligona jama je sedaj dolga 1411 m.
Jamarili Matej Blažko Nejc Velikonja in jaz.
Bogomir Remškar
Žanova štjrna 23 - 05 - 2010
V nedeljo 23.5.2010 sva se Matej Blaško in Nejc Velikonja odpravila premerit brezno ovalne oblike Žanova štjrna (globina 28m, odčitane gps koordinate 5416980, 5089935). Po nekaj odveč prehojenih metrih in prežvečenemu čemažu sva brezno našla (s poti se vhoda v brezno ne vidi). Brezno sva zmerila in temeljito pregledala, ter prišla do zaključka, da se brezno na slabih 30 m globine konča, prepiha ni bilo čutiti in tudi kašnih drugih vidnih znakov za nadlajevanje v tem breznu ni.
Slovenija ima jamarski bivak
V petek 16.4.smo ujeli zadnjo žičnico za Kanin. Na D postji smo se dogovorili z ratrakistom, da nam je les pripeljal del poti. Les je zrihtal JK Krka oz. D. Hribar. Nato smo se odpravili čez s snegom zalite pode do bivaka. Snega je še precej je pa predelan in skoraj idealen za hojo oz smučanje.
Bivak je bil praktično zunaj. Veter je okrog njega razpihal ves sneg. Upajmo, da bo tudi sedaj, ko smo ga postavili v drugo smer še vedno tako. Začeli smo odkopavati temelje. Delali smo do trde teme. Sledila je se večerja in počitek. Nekaj nas je spalo na vrhu nekaj pa spodaj.
Zjutraj smo začeli z delom pred sedmo. Dokopali smo se do temeljev in začeli z vleko oz. "kontrapeziranjem". Bivak smo vlekli z neko napravo, ki ji ne vem imena. Od zadaj pa smo s tramiči in vzvodom pomagali porivati. Da je lepše drselo smo podložili les, ki ga je Fratnik namazal z odlično domačo slanino. Bajta se je pod Dragotovo komando počasi a vztrajno pomikala na svoje mesto. Ne vem ali je bilo zaradi sonca ali napora. Naenkrat se je sneg spremenil v pesek in bivak v kamniti blok piramide. Privid se je na srečo kmalu razblinil. Okrog enajstih se nam je pridružila še sveža moč. Do dveh smo bivak že privili na temelje. Sledilo je še odpiranje šampanjca, ki se je že nekaj mesecev hladil na Kaninu. Vmes so nekateri zlezli še na Laško Planjo drugi pa do Gnile Glave. Vrašali smo se na B postajo mimo starega Skalarja. Smušat se je dalo še malo nižje. Rile je tik ob vhodu v BC 4 slikal medvedove stopinje.
Čaka nas še ureditev interijera ( naš arhitekt že izbira zavese) in otvoritveni žur. Vsekakor bo to sezono bivak raziskovalcem Kanina že služil. Kidali sneg, kontrapezirali, porivali, vlekli, kleli, se smejali gazili, smučali smo:
1. ekipa
Drago Korenč, Fratnik Andrej, Robert Rehar, David Ostanek - Gvido, Klemen Cigoj, Darko Hiribar, Renato Andrejčič, Roald Bruil - Rolly, Blaž Volčjnak, Izijwak, Žak in jaz
2. Ekipa
Ristič Dejan - Rile, Matjaž Žetko, Andrejčič Matjaž, Tivadar Tomaž - Roso, Izi (brez zamere ne vem imena), Ines Klinkon in Miha Staut
Bogomir Remškar.
Novica il Nečilčeve jame 09 - 04 - 2010
Danes v petek 9.4. popoldne smo šli pogledat nadaljevanje, ki smo ga pred kratkim našli v Necilcevi jami. Šli smo že prejšnji petek pa je bila jama zalita. Danes pa je bila običajno blatna. Jama se za dvema slepima brezencema nadaljuje z lepim ponvičastim rovom. Na nekaterih mestih se malo poplaziš drugače lahko sklonjen hodiš. S stropa ponekod visjijo kar debele korenine. Rov sekajo manjša brezna, kar smo jih pregledali so slepa oziroma se zožijo. Rov se po okrog 100 m konča z zemeljskim zamaškom. Tu je videti sledi živali, korenine. Občutek imam da smo skoraj na površju. V enem stranskem rovu nas je ustavila ožina, nadaljevanje ovira blato. Tu se čuti rahel prepih. Ob vračanju smo našli še en stranski rov bolj ozke sorte, ki ga nismo pregledali.
Jamarili smo Blaž Kodele, Matej Kodelja, Kevin Krečič, Jakob in Bogomir Remškar.
Nečilčeva jama
Danes smo šli v Nečilčevo jamo (pod Brjami). Obiskali smo Stranski rov kjer smo ob zadnjem obisku videli obetaven kamin.
Splezal sem okrog 5 m, do vodoravnega rova. Ne enem koncu je videti rov zasut. Ma nisem natančno pregledal. Na drugem koncu pa sem po 15 m prečil brezno. Po posluhu globoko 5-7 m. Vodoraven rov se nato zniža nakar ga spet prekine brezno. Prečenje bi bilo brez vrvi malce nevarno. Raziskave bomo nadaljevali v kratkem.
Jame se nam odpirajo na vseh koncih in krajih. Razmišljamo, da bi najeli podizvajalce.
Jamarili Blaž Kodele, Jakob Remškar in jaz.
Bogomir Remškar
Frkanje po Frkovi jami 20 - 03 - 2010
Danes v soboto 20.3. smo spet šli v Frkovo jamo. Oboroženi z neopreni smo se zapodili v vodo . Jama se nadaljuje z nizko stropimi jezerci in nizko stropimi rovi. Po občutku smo preplazili in prečofotali okrog 200 m. Malo preden smo se obrnili se jama razcepi. Prepih gre po spodnjem a zelo nizkem rovu (mogoče celo prehodnem), ki ga nismo pregledali. Nadaljevali smo položno navzgor po studencu. Potem pa smo se obrnili čeprav se jama nadaljuje. Malo nas je skrbela napoved, ki je napovedovala dež. Mi pa obnašanja vode v jami ne poznamo. Malo se nam je pa mudilo (žena, dojenček....)
Prepih še vedno obeta. Naslednjič bodo obvezni deli opreme še kolenčniki in komolčniki. Blaž je pogruntal, da je to kadilcem neprijazna jama. Vodotesni aparat je zakon.
Puzi lezi plavaj smo se šli Klemen Cigoj, Blaž Kodele in jaz.
Frkova jama 13 - 03 - 2010
V soboto 13.3 2010 smo šli pogledat jamo, ki jo je našemu članu Robertu Lorenconu pokazala sodelavka.
Jama leži pod vasjo Avšje nad Avščkom. Gre za izvirno jamo, ki je včasih služila za vodovod. Zato so jo domačini kar skrivali. Čeprav je označena na TTN kot Divja jama je očitno ni še noben registriral.
Raziskali smo 93 m nizkega rova. Do polovice jame je napeljana cev. Ustavilo nas je jezerce, ki ima zelo nizek strop 10 - 20 cm nad gladino. Drugo možno nadaljevaje pa je ozek rov ravno tako napol zalit z vodo. Iz jame vleče kar močan prepih. V bližnji prihodnosti bomo jamo še obiskali.
Jamarili Roberto Lorencon, Kevin Krečič, Bor, Jakob in Bogomir Remškar.
Plezanje. 09-02-2010
Včeraj sem začel plezat proti trenutno najbolj vroči špranji nad Ajdovščino. Ni dovolj zooma na fotoaparatu, da bi videl ali se splača ali ne. Se bom raje prepričal v živo.
Bogomir Remškar
Streha jamarskega bivaka na Kaninu. 04-02-2010
Po torkovi akciji je bila streha samo naslonjena na bivak, zato bi jo lahko prvi močnejši veter odnesel po pobočju navzdol.
Za ta vikend smo že pripravili ekipo, ki naj bi odšla do bivaka s turnimi smučmi, vendar nam je načrte prekrižala slaba vremenska napoved. Morali smo hitro ukrepati. Napeli smo vse moči in se z vojsko dogovorili za dodaten prevoz ljudi do bivaka in nazaj z vso potrebno opremo.
Akcija je bila spet odvisna od vremena. Zjutraj smo imeli srečo. Bell 412 je dvakrat poletel z bovškega letališča in nas odložil pri bivaku. V petih minutah smo streho namestili na svoje mesto in jo kasneje privili z vijaki. Korenč je z bajalico lociral vseh 6 temeljnih stebrov,ki smo jih nato odkopali iz snega...
"Vzlet" bivaka iz Bovca na Pode. 02-02-2010
V torek 2.2.2010 smo uspešno spravili jamarski bivak na Kanin.
Vreme je bilo skoraj idealno (sonce, rahel veter, -10 na kaninu). Prva sta bila v Bovcu Stojan in Clavdio, ki sta razširila odprtine na podnožju bivaka. Do dvetih je bila celotna ekipa na letališču. Najprej je cuguar pod poveljstvom pilota Suhadolnika peljal na goro ekipo osmih jamarev . Del pripravljene ekipe je zaradi prostorske stiske v helikopterju ostal v dolini. Na podih smo se poskušali dokopat do temeljev a preprosto ni bilo dovolj časa ker je bil sneg preveč leden. Že čez četrt ure je prispela mreža z notranjo opremo bivaka, in čez 15 min. še spodnji del bivaka. Postavili smo ga nekaj metrov stran od mesta kjer smo domnevali temelje. Sledila je montaža vrat in spravljanje opreme v bajto. Nato pa je helikopter pripeljal še streho.
Postavitev strehe s helikopterjem smo preiskusili že na letališču in nam je uspela v nekaj minutah. Na terenu pa je bilo več težav....
Ledenica Dol 22-11-2009
Na tradicijonalnem jamarskem taboru na Gori med 21-22.11.09 smo razširili ožino v Dol lednici. Razpoka v podoru se nahaja nad Petdesetmetrco (-90 m) skoznjo smo prišli do niza brezen. Prvi dve stopnji imata globino okrog 15 m. Nato sledi nov šaht po posluhu okrog 50 m. Ma po vsej verjetnosti pride v že znane dele Galerije. Nismo pregledali, ker nam je zmanjakalo vrvi.
Jamarili Kevin Krečič, Blaž Kodele, Klemen Cigoj in Božo Remškar
Akcija na Migovcu
V petek 23.10.09 smo sli do Kal planine tam smo ga malo žurali. Je padal dež do polnoči. Zato smo akcijo že skoraj odpovedali. Okrog 10 zjutraj pa smo jo vseeno mahnili na Migovec. Šli smo do dna Kavkne (-380 m) kjer smo za razširjeno ožino znova naleteli na zožitev. Ni bilo potrebno veliko dela, da smo razširili ožino. Zadaj je brezno okrog 10 m globoko. Nato 20-30 m meandra, ki pa se znova zoži. Potrebna bo nova akcija.
Zaradi dežja v petek je bilo v jami veliko vode. Druga ekipa pa je plezala v Monatipu. Okrog polnoči smo bili na Kalu.
Poleg tolminskih jamarjev je bil še Anglež Tetly in Žetko iz Kopra. Iz JDDR Ajdovščina sem bil samo jaz.
Bogomir Remškar
Manjša svečanost v Bovcu
V petek 2.10.09 je v Bovcu na letališču potekala manjša svečanost kjer sta župan Občine Bovec Danijel Krivec in predsednik JZS Jordan Guštin otvorila jamarski bivak. Duhovnik in jamar Janko Štampar pa je bivak blagoslovil.
Sledila je predstavitev dosedanjih aktivnosti v zvezi z bivakom v Gasilskem domu. Poleg jamarjev se je slovesnosti udeležilo nekaj predstavnikov sedme sile.
Bogomir Remškar
Transport bivaka v Bovec
Tu je telegrafska novica o prevozu bivaka do Bovca napisal jo je Potočnik Igor tudi fotke so njegove.
1.Bivak naložili v Lokavcu.
2.Bivak prispel v Bovec na letališče.
3.Skupaj z predstavnikom CZ g.Melinc določili optimalno lego za pobiranje z helikopterjem.
4.Pričeli razklad.
5.Razložili.
6.Demontaža pomožnih transportnih ušes.
7.Montaža strehe.
Monterja : Potočnik Igor, Potočnik Miha oba člana DZRJ Kranj
HiAB : Toni Čezsoča
Transport Lokavec -- Bovec polpriklopnik : BC Transport
Veliki Hubelj 26 - 09 - 2009
Sušne dni izkoriščamo za raziskovanje zadnjih delov Velikega Hublja, ki so sicer velik del leta za sifonom. S Kevinom sva se v soboto 26.9 namenila splezati v kamin pred zadnjim sifonom. Kamin je nezahteven ter bolj, ko sem ga gledal bolj se mi je zdel obetaven. A zagodla nam je tehnika. Ne ni bila prazna baterija, sem jo polnil celo noč. Izgleda, de so leta jamarjenja dotolkla našega Boscha. Sveder se je komaj vrtel iz mašine je smrdelo. Upam, da bomo ta teden našli čas za plezanje.
Bogomir Remškar
Brezno se je odprlo pri izkopu temeljev v Plačah
V Plačah se je pri gradnji podpornega zidu odprlo brezno. Kljub temu da so vanj nasuli za en tovornjak materiala se zadeva ni zaprla. V sredo 23.9. smo šli brezno pogledat Kevin, Jakob in jaz. Vhod se je skrival za opažem in je bil kar velik 2x2 m. Sledilo je brezno globine 10 m. Dno je merilo okrog 2x 6 m. Stene pokriva blato. Nekega nadaljevanja nismo opazili. Mogoče, da je pod nasutim materijalom. Glede na to, da se brezno nahaja na manjšem griču iz apnenca sredi fliša neke velike jame nismo niti pričakovali. Vhod v brezno je precej nestabilen zato se bo jama še naprej zasipala. V kolikor ne bo lastnik vhoda nekako stabiliziral.
Bogomir Remškar
Hubeljska jama 12 - 09 - 2009
12.9.09 smo šli pogledat ter izmeriti rov do končnega sifona v Velikem Hublju. Spotoma smo napeljali še eno vrv iz vode do Končne dvorane in lestvice namesto vrvi do končnega sifona. Meritve so pokazale, da sta sifona skoraj v isti višini zato natega ne pride v poštev. Edina možnost bi bil potapljač. Druga opcija pa je en sicer ne ravno obetaven kamin v rovu do Končnega sifona.
Dolžina izmerjenega rova med Končno dvorano in Končnim sifonom je 48 m. Rov se usmeri proti jugovzhodu. Najvišja točka med jezercem in sifonom je 10 m višje. Profil rova je v začetku še vertikalna razpoka. Kmalu pa profil postane ovalen s horizontalnim premerom 2-2,5 m vertikalni premer pa je med 1-1,5 m. Stene so temne ponekod črne. Dno pokrivajo skale. Sifon je 2-3 m premera in izgleda precej globok.
Jamarili Sandi Mislej , Blaž Kodele in Božo
Sobota 29.8.2009 - Marš na Kaninu
.jpg.medium.jpeg)
Vreme je bilo tako, kot je bilo napovedano: dež in nevihte. Na Kanin ni šel nihče razen žičničarjev, zaposlenih v restavraciji in nas. Tokrat ni bilo Milivoja, ki bi nam tovor prepeljal do koče, zato smo morali to opraviti sami. Nevihta nas je ulovila že na poti tja. V mislih sem akcijo že označil za neuspešno, vendar me je vztrajnost nosačev demantirala. V koči smo počakali na konec nevihte in se dodatno otovorjeni odpravili proti bivaku. Gosta megla, ki se je spustila na pode, nam je oteževala orientacijo. Od vseh sem samo jaz poznal celotno pot. V primeru napake in tavanja po podih sem imel pripravljen plan B: odvrgel bi nahrbtnik na tla in stekel v meglo. Raje izgubljen v megli, kot da me šerpe živega oderejo. Ni bilo tako hudo, zadostoval je plan A.
Pri bivaku smo se še malo stuširali, nato pa pričeli zakopavati valjanec. Delo nam je šlo zelo hitro od rok. Ob povratku smo v koči zvedeli, da bomo morali peš v dolino, ker je žičnica zaradi slabega vremena končala z obratovanjem. Naše veselje je bilo res veliko, ko smo na postaji D ugotovili, da sta dva žičničarja čakala samo nas. Vožnja navzdol je zaradi neviht in zapiranja postaj trajala dalj časa, vendar to ni nobenega motilo.
Običajno smo bili vajeni »minimalističnih« akcij na Kaninu. Če obstaja pohod »100 žensk na Triglav«, potem smo imeli tokrat marš »Skoraj 100 jamarjev in jamark na Kanin«. Številčna skupina je opravila delo v kratkem času.
Končni izkupiček je bil zelo uspešen, ravno pametno pa ni bilo riniti tja gor v takem vremenu. (V Slovenskih novicah bi na prvi strani pisalo»Iskali strelo in jo našli!«.)
Fotografij je veliko in so mi jih poslali Aleš Stražar (glej drugi prispevek o akciji), Rajko Bračič (verjetno so od Mateje Mazgan) in Klemen Cigoj.
Sodelovali smo: Rajko Bračič, Mateja Mazgan, Mojca Hribernik in Miran Puc iz KŠJK Speleos-Siga, Nataša Mahne iz AO Litija, Oskar Klemenčič in Sabina Zagoričnik iz DZRJ Bled, Bernard Štiglic iz Tirskega Zmaja, Eva Macun, Roald Brul - Roly, Gregor, Petra, Irena in Ales Strazar iz DZRJ Simon Robič Domžale, Požgaj Mitja in Marko Tomše iz JK Brežice ter Klemen Cigoj in podpisani iz JDDR Ajdovščina.
Robert Rehar
Kanin!
V soboto 29.8. smo se potrudili na Kanin in si oprtali konkretne količine peska (šodra) in cement, da bo Luka Zalokar dokončno postavil temelje za Jamarski bivak na Kaninskih podih. Jamarski bivak je malo jugo, predvsem pa zahodno od koče Petra Skalarja.
Že zjutraj je šlo na tesno. Člani DZRJ Domžale smo kupili karte za žičnico na Kanin in se ob 8.00 peljali z "jajčki" do postaje D. Dlje ne gre! Že do koče Petra Skalarja smo nesli težke nahrbtnike! Predvsem Roly in jaz. Pri koči je vsak prejel čaj in Reharjevo "darilo", žakelj peska. Vseskozi je bila megla, da strel in dežja ne omenjam! Tudi najboljši poznavalci Kaninskih podov so imeli težave z orientacijo.
Po dobri uri trdih korakov smo prispeli do mesta, kjer bo stal Jamarski bivak - sredi ničesar. Težak tovor smo odvrgli in se v rahlem dežju lotili kopanja kanala za strelovod. Kakšna ironija, strele švigajo mi pa zakopavamo valjanec - strelovod.
Ko smo valjanec zasuli smo se ponovno odpravili do koče PS, tam smo dobili čaj! Rajko nas je spravil pokonci in šli smo naprej do postaje D. Lahko si mislite, da smo pot premagovali v megli in rahlem dežju.
Sreča se nam je nasmehnila na postaji D, saj so nas žičničarji čakali skoraj cel dan in nas v megli peljali še v dolino. Lahko bi se zgodilo,da bi morali v dolino peš.
Od 18 članske kompletne ekipe smo na akciji sodelovali naslednji člani DZRJ Simon Robič Domžale: Eva Macun Roald Bruil - Rolly Aleš, Gregor, Irena in Petra Stražar
Aleš Stražar
Plezanje kamina v Velikem Hublju
Ob "turističnem" obisku Velikega Hublja s skupino Reharjevih sodelavcev (26.8.) smo lahko prečkali Sifonsko jezero ter prišli do Ozke dvorane. Dvorana je nastala ob prelomu. V stropu se prelom nadaljuje v kamin. Prepih v Strmem rovu pred Ozko dvorano je občuten. Zato sem se odločil da gremo splezat kamin v Ozki dvorani. 30.8 sva s Kevinom Krečičem šla v akcijo. Na žalost se kamin po 7 m zoži do neprehodnosti. Pa tudi prepih se ne čuti. Pogledat sem šel še Končno dvorano v kakšnem stanju je vrv do ne izmerjenega rov s sifonom. Kolikor sem videl je vrv v dobrem stanju. Zato bomo upam izkoristili trenuten nizek vodostaj in poizkušali sifon prečrpati.
Bogomir Remškar
26.8.2009. Tolpa na Kaninu
Na postaji B se nas je v sredo ob 4. popoldne zbralo pet otovorjenih šerp. Med vožnjo v jajčastih kabinah smo čutili veliko hvaležnost do graditeljev kaninske žičnice.
Na postaji D smo srečali oskrbnika Skalarjeve koče Milivoja, ki je prišel po tovor. Ponudil nam je prevoz nahrbtnikov z žičnico do koče, kar smo takoj izkoristili. Naši hrbti so mu bili zelo hvaležni. Pri koči smo se spet otovorili in nadaljevali pot do bivaka.
Sredi Kaninskih podov smo srečali planinko, ki se je izgubila in ji pomagali z nasveti, kako naj pride do Skalarja. Ne vem, koliko nam je zaupala. Normalen človek ne more verjeti tolpi, ki prenaša kolute valjanca po brezpotjih.
Pri bivaku sta Franko in Tomaž kopala jarek za valjanec, ostali smo pregledali in popisali že prinešeni material. Hoja do postaje B se zaradi krajšanja dneva spreminja iz večerne v nočno varianto. Pri starem Skalarju smo se spet srečali s Poljaki. Povedali so, da bodo načrte jam, ki so jih raziskali letos, predali Andreju Fratniku.
Pred vožnjo domov smo se ustavili še v Pinky baru v Bovcu na enem kofetu.
Fotografije sta posnela Franko in Primož.
Člani tolpe: Igor Skočir, Franko Lisjak, Tomaž Bratuš, Primož Krševan in podpisani.
Robert Rehar
Bivak pred barvanjem
Spodaj so fotografije bivaka, preden bo šel na barvanje v torek ali sredo. Vidi se njegov končni izgled, čeprav nekaj stvari še manjka.
Trenutno iščemo najcenejšega prevoznika za relacijo Ajdovščina - Bovec s prikolico in lastnim dvigalom, ki lahko dvigne in prepelje 2tonski kontejner + 650kg streho (razstavljeno).
V sredo spet načrtujemo popoldansko akcijo nošenja materiala
Robert
Klasična akcija 20 - 08 -2009
Bovec, četrtek, 20. avgust 2009 ob 4. popoldne. Zadnja vožnja z žičnico. Na Kanin smo se odpravili: Martin Jug, Igor Skočir, Marko Peljhan, David Maver, Simon Klemen, Igor Benko in jaz. Tovor: pesek, cement in 150m valjanca.
Za razliko od prejšnjih akcij smo tokrat dogovorjeni z Milivojem, oskrbnikom koče Petra Skalarja, da nam prepelje tovor z žičnico do koče.
Ker je od postaje D do žičnice koče samo nekaj sto metrov, smo se pošteno natovorili. Cement in pesek v žakljih so kar izginjali v nahrbtnike, na katere smo lahko natovorili še kolute valjanca.
Maloštevilni turisti in planinci so začudeni spremljali naše pakiranje.
Med njimi je bila tudi italijanska družina. Šjora je bila zelo radovedna:
-Vi ste tukaj zaposleni na žičnici?
Ne.
-Za kakšno podjetje pa delate?
Za nobeno. Smo prostovoljci.
-Kam pa nosite vse to?
Na sredo Kaninskih podov.
-Kaj boste delali s tem materialom?
Zavetišče.
-Kdo pa sploh ste, da toliko nosite za »rifugio«
Ma mi smo »speleo«.
Aha! Ma ja, saj speleo ste znani, da ste…bla, bla…
Situacija se ponavlja skoraj na vseh akcijah.. Naslednjič bom uporabil Benkov predlog: »Smo iz komune don Pierina.«
Res hvala Milivoju Šulinu za dve opravljeni vožnji.
Pri koči smo se srečali s Claudiom, Mitjo in Denisom iz JOSPD Trst, ki so se že vrnili z mesta bivaka.
Pol opreme smo pustili v kleti koče, ostalo pa nesli do bivaka.
Sledil je večerni sprehod do postaje B. Pri starem Skalarju in nad postajo B taborijo Poljaki. Fotke je posnel Marko Peljhan.
Glede na dosedanji potek gradnje bivaka lahko potrdimo, da so prostovoljci na rdečem seznamu ogroženih vrst, niso pa še izumrli. Preostali del populacije je zelo trdoživ, kar nam daje upanje, da bo pasma preživela.
Robert Rehar
Bivak - vikend akcija 15. in 16. avgust 2009
Po velikih logističnih zapletih in pretelefoniranih urah je pretekli vikend kljub vsemu stekla akcija za postavitev temeljev.
V soboto so šli na Kanin Luka Zalokar, Igor Benko, Claudio Bratos in njegov prijatelj Erol Petaros. Prva dva sta tovorila težak tovor, zato sta do bivaka prišla dokaj pozno. Benko se je vrnil domov, ostali trije pa so zamešali beton. Claudio in prijatelj sta šla spat v kočo, Luka pa je dokončal podložni beton in prespal v šotoru.
Naslednji dan smo šli v dveh ekipah. V prvi, družinsko obarvani ekipi, smo bili Martina Marinšek (12 let), Milena Marinšek, Janko Marinšek, Mihaela Ostanek, Janko Ostanek, David Ostanek - Gvido in jaz. Štartali smo že z žičnico ob 7.00. Tovorili smo vrtalnik, železno armaturo in aluminijaste "štaze" za desert. Mahnili smo jo mimo koče ter nato pod steno na pode do bivaka. Ta pot je veliko bolj humana ker nima tako velikega vzpona. Za naprej pa smo se dogovorili z Milivojem oskrbnikom koče, da nam bo robo do koče spravil z žičnico. Jaz sem se vrnil po železo in pesek, ostali pa so zavrtali in zabetonirali železno armaturo. Vrtanje je bilo kar zahtevno. Bilo je zelo vroče in mašina se je pregrevala. Na poti sem srečal rakovško ekipo v zasedbi Matej Zalokar, Tomaž Svet in Marko Matičič. Skupaj smo pritovorili pesek do bivaka, ko se je prva ekipa že odpravila v dolino. Jaz sem ujel še zadnje jajčke. Rakovčani pa so jo mahnili proti Rombonu, kjer imajo tabor.
Plan dela:
V četrtek popoldne bomo verjetno izvedli transport iz D postaje z žičnico do Skalarjeve koče. Čez vikend pa od koče do bivaka. Mogoče pa bomo tudi betonirali. Zainteresirani javite se.
Bogomir Remškar
Mini akcija na Kaninu 12 - 08 - 2009
V sredo,12.8.2009, smo imeli mini akcijo tovorjenja na Kanin. Odhod po službi z zadnjo vožnjo žičnice ob 4. popoldne. Za razliko od prejšnjih akcij smo bili tokrat obteženi z brutalno kilažo. Naši nahrbtniki so tehtali med 40kg in 50 kg, mogoče celo več. Nihče od nas še ni nosil take teže toliko časa po takem terenu. Do bivaka smo potrebovali skoraj tri ure. Iz začetnega heca je nastala naporna preizkušnja. Med hojo so se mi po glavi motovilili verzi skupine Zmelkoow:
Trd je moooj.... mornarski kruh,
zadnjič sem dvigal sidro in sem dobu pruh.
V pesmi sem le zamenjal mornarje z jamarji in sidro z nahrbtnikom, pa je komad skoraj ustrezal dejanskemu stanju. Kar je preveč, je preveč. Drugič ne smemo več pretiravati. Nosili smo: Drago Korenč, Damjan Intihar, David Ostanek, Igor Skočir in jaz.
Na fotografijah, ki jih je posnel Drago Korenč, je videti, da smo veliko počivali.
Robert Rehar
Bivak na Kaninu: šerpa akcija 2 08 - 08 - 2009
V soboto 8.8. je druga ekipa šerp znosila preostalih 5 žakljev cementa s postaje D do lokacije jamarskega bivaka. Pri nošnji so sodelovali: Igor Skocir, David Ostanek,Simon Klemen, Primož Klemen in Marko Žuber.
Fantje so bili zelo zagnani, saj so mi po akciji sporočili: "Z obzirom, da bo verjetno za nami prva prišla gradbena ekipa, smo ji olajšali delo in zmešali beton, da pa se ne bo prehitro strdil smo dodali več vode."
Fotko so posneli samo eno, pa še to z mobilnim telefonom. Glede na obstoječe stanje predvidevam, da bomo spet potrebovali nosače za cement :-)
Robert Rehar
Bivak na Kaninu: šerpa akcija 07 - 08 - 2009
Včeraj 7.8. smo iz D postaje do bivaka prinesli 9 vreč cementa. Lepo vreme, zabavna družba skratka uspešna akcija. Hvala vsem sodelujočim še posebej tistim, ki so se sami ponudili in jih ni bilo treba klicat. Naši telefoni so te dni res obremenjeni.
Za naslednji vikend načrtujemo gradbinsko akcijo. Zainteresirani vabljeni. V tem trenutku ekipa petih tovori preostali cement.
Sodelujoči Marina Pintar, Jožica Božič, Marjan Brnčič, Smiljan Brešan, Gregor Pintar, Franci Gabrovšek, Franci Marušič - Lanko, Matija Perne, Rehar Robert in jaz.
Bogomir Remškar
Peškota sta se utrudila 06 - 08 - 2009
Včeraj smo se polni optimizma spustili v Dva peškota. Brezno pa se je prav nesramno končalo z novo ne ravno obetavno ožino.
Še eno akcijo bomo breznu namenili, da vidimo kako zahtevne so ožine. Jama je globoka 54 m in 107 m dolga. Jamarili mladi člani Kevin Krečič (najmlajši 14), Blaž Kodele, Matej Kodelja, Alan Štor in še malo manj mlada moja malekost.
Bogomir Remškar
Jamarski bivak na Kaninu
Zaradi obljubljene pomoči helikopterja pri prevozu materiala za temelje bivaka smo napovedano delovno akcijo za minuli vikend prestavili na drugo polovico avgusta. Vendar, jesen se hitro bliža, recesija maha z repom in z njo vse možne posledice, zato smo si rekli: "Bolje šerpa na Kaninu, kot helikopter na letališcu". V petek smo najprej pri proizvajalcu preverili dimenzije kontejnerja, nato pri Smiljanu prevzeli gramoz in se odpeljali do Bovca. Težko otovorjeni z gramozom in jeklenicami smo potrebovali več kot uro in pol od postaje D do "gradbišča".
Zakaj na Kanin nosimo gramoz, ko pa ga je po polno po meliščih? Po teoriji na kakovost betona vpliva več dejavnikov, med njimi tudi kakovost mineralnega agregata. Ta mora biti čist, brez organskih primesi, itd. Podporne stebre bi radi naredili čim močnejše, ker bodo izpostavljeni težkim pogojem: vremenskim ujmam, pritisku snega in leda, cikličnemu zmrzovanju in odtaljevanju. Gramoz z melišč bomo uporabili za temelje stebrov iz podložnega betona in tudi za stebre, če ga ne bomo dovolj prinesli iz doline. Preberi vse...
Razopremljevalna akcija v Beli Griži 1
Včeraj sva z Rokom šla do dna Paradene čau v BG 1 (-720 m). Vrnila sva se z 200 m vrvi. V jami sva bila 11 ur.
Bogomir Remškar