Zadnje novice in obvestila
Loading



20. akcija v Dobri nadi

20. akcija 6-7.5.17. V jamo sva šla okrog 18.00. Nadaljevala sva tam kjer sta prejšnjo akcijo nehala Rok in Rehar. Obe brezni se res združita (sva se slišala) a višje ležeče brezno je Maffi prečil in se skozi ozek meander priplazil precej daleč do novega brezna. A vhod vanj je še preozek. To čaka. Ta zgornji del je tudi razopremil. Nadaljevala sva preko nižje ležečega brezna, ki je pravzaprav 3-4 m širok stopnjast meander okrog 25,m 15 m25 m stopnje z vodo. Nato se meandru priključita dva pritoka. Ta del sva poimenovala Stairway to Hubelj. A voda nato odteka v vodoraven in ozek meander okrog 50 dolžine poimenovan Sitnoba. Za najožjim delom se na koncu jama prevesi v brezno okrog 25 m. To nas pripelje v veliko dvorano okrog 50x100m. Dno, naloženo z velikimi precej nestabilnimi bloki, strmo pada proti recimo da severu. Zato ime Bovec 98. Blizu vhoda v dvorano je obetavno okno 10 m nad tlemi. Ob stenah so špranje a nekega obetavnega nadaljevanja tam nisva videla. Bi bilo še bolj za pogledat. A pazljivo je vse precej nestabilno. Na najnižjem koncu dvorane je malo nad dnom polica in tu kamin. Tudi morebitno nadaljevanje. Merila nisva ker sva razbila kompas. Zunaj sva bil okrog 3 zjutraj v dežju. A v jami neke hude vode ni bilo. Jamarila Grega Maffi in Božo. Jamo sva po občutku poglobila vsaj na 300 m in podaljšala na 1 km.

Bogomir Remškar

Globja najgloblja jama v Sloveniji

jsr

22.1.16 pozno popoldne smo šli v Jamo Sežanske Reke. Burja se je potopil v pritočni sifon. Tam kjer je zadnjič ostal je ena dvoranica 7x8. Iskal je nadaljevanje a ga ni našel zato se je spustil do dna dvorance na -64 m a tudi tam ni našel nič.

Najgloblja jama v Sloveniji

18.12.15 se je v pritočnem sifonu JSR potapljal Simon Burja. Prišel je 54 m globoko in 190 m daleč. Rov se izgleda tam izravna. Plaval je pod stropom tako, da je rov lahko še precej globlji. Med tem, ko smo čakali sem pogledal še eno brezno v Pozabljenem rovu. A pride v že znane dele. Povratek iz jame je trajal malo dalj časa ker je bil Simon precej utrujen.

Prednovoletni BPŽ

bpz

Malo z zamudo še kratko poročilo o delu v Breznu pod žičnico med 27.12 in 29.12. To je bila 17. akcija v tej jami (ne štejem širitvenih pred 2012)...

Potop pritočni sifon JSR

nada

20.-21.11.15 V jamo smo vstopili popoldne. V pritočni sifon se je potopil Simon Burja. Vrvice mu je voda od zadnjega potopa potrgala...

15. Akcija v BPZ

nada

25.10.15 smo se z terencem pripeljali po novi poti skoraj do spodnje postaje sedežnice Skripi. Do jame je bilo le še 15 min hoje. Zgodaj popoldne smo vstopili v jamo. Spotoma smo sanirali načeto vrv v Boljuncu...

Dobra Nada 9.10.

nada

Včeraj sva šla s citrarjem v Dobro nado. Ožina v breznu se je izkazala, da pride v že znane dele, zato se niti nisva trudila s širjenjem. Še enkrat sva šla pogledat dno globljega brezna, kjer pa se več ali manj vse konča...

Jamona ima spet zapeko

jamona

Vse ljubitelje Jamone in kraškega podzemlja obveščamo. Naši ljubi Jamoni se je ponovila kronična zapeka. Po kratkotrajnem okrevanju, ki se je pokazalo za ožino Slepa stara mačka se je huda zaprtost vrnila na dnu Citrarjevega šahta...

Jamarski tabor JZS na Kaninu 2015

kanin

Tabor se je začel v soboto 1.8. 15 z akcijo v novo brezno Vstala Primorska. Vhod smo našli lani jeseni. Na globini 15 m je bila ožina pod njo globoko brezno. Prepih je vlekel v jamo. Junija letos smo ožino razširili. V juliju je v nekaj akcijah bila dosežena globina 80 m in neprehodna ožina. To se je razširilo, zadaj je bilo brezno. Tekom tabora so sledile še tri akcije v katerih smo se ustavili pred novo ožino na 100 m globine. Jamo smo izmerili (globina je 100 m) in razširili 10 m ožine na dnu. Ostalo je še 3 m ozkega meandra zadaj se sliši brezno in večji prostor. Brezno se nahaja 400 m SV in 200 m višje od sistema Mala Boka - BC 4.

Dihalnik pod golaki

podgolak

Ponedeljkovo popoldne smo izkoristili za nadaljevanje dela v dihalniku blizu poti h Dobri Nadi. Najprej smo požagali podrto drevje na poti. V dihalniku je bil lep prepih in kmalu smo prišli v manjšo dvoranico, ki se nadaljuje z meandrom, kjer je zaenkrat treba samo odmetavati kamenje.

Chuck Noris namahal Jokerja

17.7. popoldne smo motivirani z novico, da sta Jokl in Erker na prejšnji akciji razširila ožino na dnu Dobre Nade, skočili v jamo. Prepih na vhodu je bil hud.

Mokra optimista

nada

V torek 26.5 sva spet šla v Dobro Nado. V svežem jasnem jutru sva še malo čistila polomljene veje s steze. Tik preden sva se spustila v jamo sem Matjažu predlagal, da bi obleke spravila v jamo, če bo mogoče dež. Matjaž je hladno rekel " Jaz sem optimist!" Ker sem optimist tudi jaz sva cunje pustila, da se sušijo na soncu.

Dobra nada šiba

nada

Na vhodu sploh ni pihalo. Najprej sva prečila do spodnejga okna. Že preden sva prišla do njega je ena polica nad njo se je odprl fosilen meander. Prepih je tu močno vlekel v jamo. Karfiole. Po 15-20 m šaht. Najmnaj 50 m velike dimenzije.

Dobra nada

nada

9.5.15 smo raziskali jamo, ki sem jo našel marca za Srednjim Golakom. Delovno ime je Dobra Nada (upamo na -1000). Začelo se ni obetavno.

Jmona gre proti -500

jamona

Na velikonočni ponedeljek smo polni pričakovanj šli v Jamono. Cesta je bila že kopna. Nad parkiriščem je bil še sneg a dobro predelan. Od žledu polomljeno drevje je, velik del poti, enkrat pozimi požagal že Matej. Zato je bil dostop komot.

Novica iza Srednjega Golaka

golak

24.3. sem razsiril ožino v jami ki sem jo našel pred štirinajstimi dnevi. Jama se nahaj v globoki vrtači sevrno do Srednejga Golaka. Je 10 m poševnega rova - snežišča . Nato ožina. Zadaj je 15 m poševnega rova nato brezno po posluhu ne manj od 20 m.

Spet v Burjo

21.3 popoldne smo se dobili pred jamo. Zame, za Citrarja, Roka in Matjaža je bil cilj akcije raziskat do konca Messijeve rove na dnu. Okrog 14h smo šli v jamo in hitro smo bili na dnu in v zelo blatnih rovih. Najprej smo opremili brezno na dnu in le-to se po 8 m globine konča. Sosednje brezno pride v isto. Potem smo se dali v pare in začeli pregledovati še rove v tistem delu jame. Ko smo se spet dobili smo dojeli, da se jama tam več ali manj konča saj razen neskončnega blata nismo dobili nič obetavnega in omembe vrednega. Blata smo imeli res do vrha glave in zato smo se odpravili ven, kar je bil precej zanimiv del akcije. Plezanje z blatnimi prižemami in pantinom je res obupno. Zunaj smo bili okrog 21.

Na dnu jame smo bili Vasja Zaman, Dejan Praprotnik - Citrar, Rok Planinc in Matjaž Božič

Kanin 26.-27.12.

kanin

26.-27.12.14 Akcijo smo planirali do 28 a smo jo zaradi napovedanega sneženja skrajšali.

Andrej Kristan – Jokl, Mitja Maružin sta bila transportna ekipa. Zdenka Žitko, Flamiano Bonisolo - Boni sta šla na dno Pulja...

Slepa stara mačka

jamona

Po zadnji akciji v Jamoni mi pripovedovanje Mateja in Vasje o skoraj prehodnem nadaljevanju na -392 m, ni dalo miru. Že 6.12 smo se zvečer odpravili do jame. Pa nas je ustavil žled. Zato smo akcijo prestavili na večer 13.12. Še sreča da smo se prejsnji teden obrnili, če se ne bi bi skoraj gotovo kasirali kako z ledom obloženo vejo ali drevo na glavo. Žled je pustil pravo razdejanje in zaprl pot. Zato smo pešačili kakšno uro. Led ni bil več na drevju je bil pa po tleh. Izgledalo je kot bi hodil po kozarcu viskija z ovirami...

Kanin oktobra

kanin

24.10.14 sva okrog 18.30 krenila iz Gozdeca. Ob 22.00 sva bila v relativno toplem bivaku 3 C. Zjutraj sva se zbudila v kristalno jasno jutro. Martinčkala sva na soncu, zato sva v jamo šla šele okrog 12.00. Jokl je šel znova razopremit Catrino. Ob tem je prečil še do okna, kjer se zadaj odpira brezno sliši se okrog 40 m. Nisva ga pogledala. Jaz sem izmeril in razopremil prvo brezno v Dopaminu, ki je bilo opremljeno na prejšnji akciji. Ožina na dnu je obetavna in nezahtevna. Ožino smo poimenovali Kobilji curek saj jo lepo zaliva tanek curek vode. Preko prvega brezna v Dopaminu sva prečila do naslednjega....

Na dnu jamone

na dnu prešernih brezen

Z Matej Blaško sva šla na dno Jamone (-400m) in opremila zadniji 80m. Pogledat sva šla ožino, ki jo bo za širit. Ugotovila sva, da so bili v prvih akcijah do dna precej jamovarstveni,saj bi lahko z enim zamahom macole več precej polepšali pot na več delih in jo naredili bolj človeško. V jami sva bila 8 ur. (brez ščitnikov za kolena ni za hodit tja dol).....

Huevos šiba!

kanin

V petek 3.10 popoldne smo šli do bivaka Polegek Tanja, Rok Planinc, Vidic ? Vasja Zaman, Rok Stopar. Pred nami sta šla že Maček ? in Petra Lončar. Na bivaku pa ste žeod prejšnjega dne bivakirala Andrej Kristan in Matjaž Božič. Božič je pred tem s Hlišem raziskoval v novi perspektivni jami na Kaninu, 300 m globoki Sneguljčici.

Do bivaka smo prilezli okrog 22 h. Večerja se je malo zavlekla zato smo v Huevos štartali malo po 6 h 4.10.Božič, Kristan, Planinc, Zaman in Remškar. Izmerili smo Catrino. Globina znaša 64 m. Dobrih 10 m pod vrhom Catrine se proti vzhodu odpira fosilen rov. Dno pokriva blato stene so izredno preperele in slabo držijo pritrdišča. Po 5 m se rov prevesi v brezno. Tu nam je odpovedala vrtalka. Brezno se sliši globoko okrog 20 m. Fosilen rov se vidi še naprej in ga to brezno le seka. Rov smo poimenovali Dopamin. Na drugi strani Catrine »vi za vi« Dopaminu je polica z velikim blokom. Za blokom zgleda kot da se odpira še en rov.

Bozo Remskar

Tradicionalni raziskovalni tabor Kanin 2014

kanin

Med 1. in 13.8.2014 je potekal tradicionalni raziskovalni tabor na Kaninu. Udeležilo se ga je dvaindvajset jamark in jamarjev iz trinajstih društev. Ekipe na gori so se menjale le en jamar je bil gor celih 13 dni. Letošnje raziskave je v veliki meri krojilo vreme. Prav nam je prišla tudi Koča petra Skalarja, kjer smo spali ob povratku iz BPZ. Tudi nekaj terenskih raziskav je bilo izvedenih v okolici le te. Tam smo se spustili v brezno z ledom, kjer smo dosegli globino 140 m in brezno se še nadaljuje. Blizu koče so kolegi iz Srbije raziskali tri manjša brezna. Zaradi obilnih količin vode smo se odločil da na dno Brezna pod žičnico ne gremo. .Prva ekipa je prav zaradi nevihte na -200 prislno bivakirala 5 ur. Raziskali smo fosilni meander na globini -200 m na dnu Boljunca. Meander poimenovan Bazovica se prevesi v 50 m globoko brezno, ki se nadaljuje z meandrom tu nam je zmanjkalo vrvi. V tlorisu se dno novega brezna nahaja pod vhodom. Meander ima višjo blatno etažo z ovalnim freatičnim rovom, ki pa pripelje nazaj v Boljunec. Na dnu Pulja – 250 m smo raziskali 30 m globoko vzporedno brezno. To se razcepi na vsaj 100 m globoko vertikalo, je nismo raziskali v tlorisu gre proti Glinščici. Drugi krak je stopnjasto brezno kjer nam je zmanjaklao vrvi. Jamo smo podaljašli na 1700 m.....

Bozo Remskar

Po dolgem času spet v BG1

BG1

V soboto 17.5.14 smo po dolgem casu spet sli v Belo Grizo 1. Ker Paradana ogroza nas "Trnovsko gozdni" rekord smo se odlocili, da udarimo nazaj. Odlocili smo se opremiti Cunami, to je del od -450 m ki se konca na -620 m z ozino. Devet let je ze odkar smo bili zadnjic tam in noben si ni natanco spomnil kako zadeva sploh zgleda. Obenem pa naj bi Spela ? iz DZRJL postavila pasti za zvalce za svojo diplomsko nalogo. Striki so ze malo stari, vponke malo plesnive drugace je pa jama se zmeraj taka kot je bila. Nasa stara prijateljica. Poznas vsak grif, vsako pritrdisce skoraj vsak kamen, ce malo pretiravam. Cunami smo opremili skozi neka se nepregledana brezna, ki pa so kot smo pricakovali prisla tja kjer smo mislili, da bodo. Ozina je taka cudna zadeva v prelomu, gre nekako naprej. Prepih je tudi, tako da tam se nismo rekli zadnje besede. Smo zmerni optimisti. Na -620 m nas je razvajal Jokl s svojimi kuharskimi umetnijami kjer pa nikakor ne manjka kus kus. Akcijo mi je zgrenil le pantin, ki sem ga pozabil v avtu. (kaj vse človek naredi samo, da mu ni treba vlacit transportke ven). Žemarjenje mi je se popestril strgan zgornji pas. Ven sem prisel kar posteno zmahan po 16 urah v jami.

Jamarili Spela ?, Andrej Hlis, Andrej Kristan - Jokl (vohun iz Paradane), Robert Rehar in jaz.

Bozo Remskar

Njoki festival v BPŽ

Njoki festival v BPŽ

Med vikendom 20-22.12. smo uspeli uskladiti čas in se odpraviti v BPZ. Pozno popoldne smo jo mahnili do jame.V bivaku na -600 m smo bili okrog 22 h. Tam se je začel njoki festival v Reharjevi režiji. Kulinarične užitke je popestril na servisu popravljen bencinar Primus. Spet ga je »sviral« tokrat bolj v basu. Povzročil je pravi mali potresni sunek, ki so ga slišali 100 m višje. Alternativni alkoholni gorilec pa sploh ni bil dorasel ekstremnim jamskim razmeram. Zato je chef delal spet na plinu. Bivak ima pet komfortnih ležišč. Nas pa je bilo sedem. Zato sta si dva uredila depandanso v Ricmanjih na -650 m. Vse nas zanima kaj se je tam dogajalo. Naslednji dan smo delali v dveh ekipah. Prva ekipa je šla na dno (Božič, Maffi, Zaman, Remškar). Najprej je Božič preplaval jezero Jasninega sifona. Na drugi strani je splezal ven a se rov po par metrih konča. Nato je Maffi splezal še dve okni. Obe sta nam zaprli "škure". Vrnili smo se 90 m višje. Kjer smo se na koncu poševne dvorane Rupe pregledali podor, ki je bil slabo pregledan. Med »skalotami« smo res našli prehod do novega brezna. A to novo brezno zgleda in se sliši kot že znano brezno Firolc. Zadeve pa nismo pregledali do konca ker je zmanjkalo vrvi. Meritve prav tako niso dokončno potrdile oz. ovrgle povezave s Firolcem. Zato bomo do naslednje akcije dvomili oz. upali. Druga ekipa je plezala do velikih oken v Ricmanjih (Ložar, Hliš, Rehar). Skoznje so prišli nazaj v znane dele. Do naslednjega okna pa jim je zmanjkalo par metrov. Plezanje je bilo zahtevno zaradi krušljivih polic. Prav krušljivost le teh je povzročila nastanek dveh lukenj. Ena je nastala v Hliševem hrbtu. Druga pa v stropu depandanse. Tudi druga ekipa je pregledovala masivne podore na dnu Ricmanja. Našli so dve brezni. Ali pridejo nazaj v znano ali gredo v neznano pa bomo videli naslednjič.

Sledila je večerja a la chef Rehar. Prvi hod njoki z marelicami, drugi s slivami. Za digestivo se figovo žganje. Spali smo kot polhi. Ob petih so proti dnevu začeli plezat prvi. Okrog desetih smo bili zunaj zadnji. Nato je sledila še pica v praznem Bovcu.

Jamo smo podaljšali na 1500m poligona, 691 horizontalne dolžine in poglobili na 875 m.

Bogomir Remškar JDDR Ajdovščina.

Predstavitev JDDR na OŠ Otlica

Predstavitev JDDR na OŠ Otlica

V petek 29.11.2013 je na Osnovni šoli Otlica potekala dejavnost Turizmu pomaga lastna glava. Gre za projekt Turistične zveze slovenije, kateri vključuje osnovnošolske otroke. V projektu je sodelovalo tudi naše jamarsko društvo, s kratko predstavitvijo jamarske dejavnosti na splošno, ter nekoliko podrobnejšo predstavitvijo Bošnarjevega brezna. Predstavitev je potekala v popoldanskih urah na OŠ Otlica. V pol ure sem udeleženim učencem in učiteljem pokazal in predstavil vsebino 100-literskega jamarskega nahrbtnika. Ko sem iz nahrbtnika potegnil razcufano staro prasico s štrikom, ter jo tako tudi ljubkovalno poimenoval, so bili vsi nekoliko presenečeni. No, po obrazložitvi, zakaj transportno vrečo tako kličemo, je sledilo glasovanje: ali naj v nadaljevanju predstavitve govorim prasica ali transportna vreča? Večino dvignjenih rok (vključno z učitelji) je bilo za prasico, tako da je bila ta ljubkovalna beseda ta večer kar popularna. Po predstavitvi opreme je sledil komentiran prikaz kratkega filmčka, katerega sva z Matejem Blaško, pred dobrimi tremi leti, posnela v Bošnarjevem breznu. Otroci so bili navdušeni, saj so bili tisti dan le na vhodu brezna. Pokazal sem jim tudi načrt brezna, na koncu pa smo se vsi zbrali okrog mize, pogrnjene z načrtom Bele griže. Otroci so imeli nešteto vprašanj: Kako globoko je voda? A nas je v jami kaj strah? Kako dolgo smo v jami? A so lahko tudi sami jamarji? A imamo v društvu kakšno žensko? … Žal je bilo predstaitve zaradi časovne omejenosti prehitro konec, vendar sem se dogovoril za še eno predstavitev v trajanju ene šolske ure, tri nad blatom in temo navdušene osnovnošolce pa bom pripeljal na enega izmed prihodnjih JDDR sestankov.

Po predstavitvi jamarstva je gozdarski inženir Dušan Prem predstavil gozdarsko dejavnost Trnovskega gozda, Damjan Vidic pa zgodovino smučanja po starem na Gori, opremo in društvo Gora.

Naše društvo sem predstavil Nejc Velikonja.

Jamona – Konec v Bobrovem 16.11.2013

Jamona – Konec v Bobrovem 16.11.2013

Končno je napočil dan, ko smo se po dobrih 2 letih spet lotili širjenja ožine na dnu Starih čilencev. Ob 16h smo se dobili pred društvenimi prostori, malo pred 18 pa smo že šli v jamo. Kmalu smo videli, da v jami ne bo veliko vode, vseeno pa je v breznih za meandri lepo škropilo. Hitro smo bili na dnu pred podorom poimenovanim Bobrovo. Dela je bilo precej manj kot je izgledalo in hitro smo se rešili tistih par skal, ki so bile na poti. Za podorom pa razočaranje. Tam se jama konča brez možnosti nadaljevanja. Ni ostalo drugega kot da pospravimo opremo, dobimo kakšno čisto skalo za sedet in pomalicamo. Po par minutah počitka smo razdelili opremo in se odpravili ven. Božo je za nazaj razopremil jamo do Galerije. Med podorom v Galeriji je opazil možno nadaljevanje, ki ga bo za pogledat v eni od naslednji akcij. Vrvi smo pustili pod breznom poimenovanim Dvojčka. Po breznih smo lepo napredovali, skozi ožine pa skoraj leteli in ob 1 ponoči smo bili zunaj.

Kljub temu, da se jama v Bobrovem konča smo naredili odlično delo, saj smo tisti del jame zaključili in razopremili.

Jamarili: Božo Remškar, Tomaž Pahor in jaz – Vasja Zaman

Tok Hublja v Pajkovi Reži

Tok Hublja v Pajkovi Reži

Danes smo uspešno razširili Spregledano ožino na koncu Pajkove reže. Zadaj je okrog 50 m rova. Poimenovali smo ga v Mokre sanje. Od tega je del ob pravem toku Hublja. Priteka iz sifona odteka v podor. Nad sifonom je treba razširit eno skalo in zadaj se vidi črnino. Tudi v suhem delu sta dve opciji kjer je treba majhen poseg. Prepih je obetaven.

Del rovov smo izmerili. Gredo prav proti Hubljevi kuhni. Upamo da bodo novi rovi čimprej zavili bolj proti severu.

Jamarili Vasja Zaman, Jakob in Božo Remškar.

4. Jamarski tabor Kanin 2013

4. Jamarski tabor Kanin 2013

Priprave na letošnji tabor so se začele že spomladi. Zaradi okvare na kaninski žičnici smo se s pomočjo JRS uspeli dogovoriti s Slovensko vojsko za helikopterski prevoz materiala do bivaka. 27.6.13 nam je helikopter robo zapeljal na goro. Glavni tovor so poleg hrane in pijače bili še agregat, police in klopca.

2.8.13 pozno popoldne nas je sedem krenilo iz parkirišča na Gozdecu . Ekipa je bila zelo pisana in mednarodna...

Jama Sežanske Reke 25/07/2013

Jama Sežanske Reke 25/07/2013

V četrtek 25. julija si je Simon Burja ogledal sifon v JSR, kamor se bo naslednjič potopil z namenom raziskave podzemnega toka reke.

Pri vhodu v jamo sta nas pričakala Claudio in Jaka, v jami pa smo bili Simon Burja in Barbara iz DZRJ Simon Robič Domžale ter podpisani.

Robert

Helikopterski prenos opreme na jamarski bivak 27/06/2013

Helikopterski prenos opreme na jamarski bivak 27/06/2013

27.6.13 nam je helikopter slovenske vojske na bivak zapeljal hrano, klopco, polico in še drugo opremo. Pilot je parkiral tik ob bivaku, ga je bilo prav lepo gledat, še lepše pa poslušat zviz, zviz elise par metrov stran od bajte. Zrihtali smo sode za vodo in montirali klopco. Luka in Drago sta zadevo naredila profesionalno. Na isti akciji je robo zapeljal še Ljubljančanom na njihov bivak ter, Tolmicema do Kala (na Migovcu je bila megla).

Na akciji smo sodelovali Claudio Bratos, Stojan Sancin, Klemen Cigoj, Robert Rehar, Bor, Jakob in Božo Remškar iz primorskega konca. Fratnik Andrej in "Antonio" za Tolmince ter Anže in Andreja za Ljubljančane.

Širjenje v novi jami nad Vipavo 29/06/2013

Včeraj smo spet širili v novi jami nad Vipavo. V še eni akciji smo skozi. Prepih vlece v ožini ven. Na vhodu pa je najprej vlekel noter, ko smo šli ven pa je vleklo ven. Našli smo še enih 30 m rovov takoj na dnu v vhodni dvorani. Ma se končajo v podoru kot vsi ostali.

Jamarili Tomaž Pahor, Maks Šuc in Bogomir Remškar.

Helikopterski prenos opreme na jamarski bivak 27/06/2013

Helikopterski prenos opreme na jamarski bivak 27/06/2013

27.6.13 nam je helikopter slovenske vojske na bivak zapeljal hrano, klopco, polico in še drugo opremo. Pilot je parkiral tik ob bivaku, ga je bilo prav lepo gledat, še lepše pa poslušat zviz, zviz elise par metrov stran od bajte. Zrihtali smo sode za vodo in montirali klopco. Luka in Drago sta zadevo naredila profesionalno. Na isti akciji je robo zapeljal še Ljubljančanom na njihov bivak ter, Tolmicema do Kala (na Migovcu je bila megla).

Na akciji smo sodelovali Claudio Bratos, Stojan Sancin, Klemen Cigoj, Robert Rehar, Bor, Jakob in Božo Remškar iz primorskega konca. Fratnik Andrej in "Antonio" za Tolmince ter Anže in Andreja za Ljubljančane.

Gradišnica 6/4/2013

Gradišnica 6/4/2013

V četrtek me je klical Jokl in vprašal, če bi šel z njimi v soboto v Gradišnico, saj je spodnji del jame zaradi obilnega deževja poplavljen in lep za se vozit s čolnom. Čeprav nisem vedel ali je to čurka ali ne, sem poklical še Tomaža in v soboto po delu sva se odpravila v Logatec. Po manjših težavah smo se dobili na dogovorjenem mestu in peterica nas je bila pripravljena iti v jamo. Problem je bil le, da so Joklu dali samo čoln. Brez vesel in pumpe. Tomaž in še dva jamarja so se odpravili proti jami, jaz in Jokl pa sva čakala pred prostori jamarskega društva, da so nama prinesli omenjeni stvari. Po dobri uri in pol zamude smo se pred jamo vsi oblačili v kombinezone in jamarske pasove.

Vhod v jamo je res neverjeten. Vhodno brezno je veliko 20mx40m, globoko okrog 80m. Valvasor je brezno poimenoval Vražja jama. Mi je jasno zakaj. Zaradi meglice v jami se dna sploh ni videlo. Ko smo prišli do konca vrvi nas je čakalo še več kot 100m strmega pobočja, kjer nabiraš metre brez da bi se tega zavedal. Ustavili smo se nad 10m stopnjo, kajti spodaj je bila voda in ne bi imeli kje napumpati čolna. Raztegnili smo ga in ga začeli pumpati. Ko je bil že napumpan, smo opremili zadnjo stopnji in kar naenkrat je nekaj zelo naglas počilo. Razneslo je čoln. Ker se je razneslo naš glavni namen akcije, smo se malo razočarani odpravili ven. Plezanje v takem breznu je res užitek.

Na koncu je sledila še pica na železniški postaji v Logatcu in dogovorili smo se, da bomo še prišli v jamo.

Jamarili smo: Andrej Kristan – Jokl, Damjan Maček, Sašo Bogataj, Tomaž Pahor in jaz - Vasja Zaman

Skupna slovensko italijanska reševalna vaja v Breznu Hudi Vršič

Skupna slovensko italijanska reševalna vaja v Breznu Hudi Vršič

Slovenske jamarske reševalce so italijanski kolegi povabili k sodelovanju pri reševalni vaji na Kaninu. Vaja je potekala v sklopu EU projekta Alpsar. Scenarij vaje je bil sledeči. Turni smučar je padel v vhod Brezna Hudi vršič. Reševalce do jame pelje helikopter Italijanske Civilne zaščite. Jamarji smučarja izvlečejo in to je to.

V sredo 20.2.13 dopolden nas je helikopter v se dokaj lepem vremenu zapeljal iz Nevejskega sedla do jame. Spotoma smo na Jamarskem bivaku pobrali vrvi, ki se bodo rabile v nadaljnih raziskavah v Hudem Vršiču. Ravno, ko smo začeli spuščati nosila v jamo pa se je spustila megla. Ker se megla ni dvignila se je vodja odločil, da vajo prekinemo saj bi bil spust v Bovec ali Nevejsko sedlo preveč tvegan zaradi plazov.

Helikopter se je še enkrat uspel dvignit do nas kjer je pobral opremo in enega rešavalca. Ostali pa smo se spustili okrog 200 m nižje nekej do višine Čehov 2, kjer nas je še ostale pobral zrakomlat.

Slovenske barve smo zastopali Zdenka, Boni, Fratnik, Staut, Stopar in jaz.

Božo

Davorjevo Brezno 17/02/2013

Davorjevo Brezno 17/02/2013

17.2.13 sem bil z Železničarji in Italijani v Davorjevem breznu.Ekipa je bila številčna. Naš del je nosil potapljaško opremo Mihailovskemu. En del pa je pomagal Gedeiu pri fotografiranju. Jama je res lepa, en sam kenjoning. Sem nesel še svoj aparat če bi Gedei slučajno kaj pozabil. Ma so vse fotke v mojem stilu imenovanem revšna. Mihailovski pa se je spustil 25 m globoko 70 m daleč kjer naj bi se vse skupaj bolj zapiralo. Tako, da se tudi ostala jama precej zapira kot so mi povedali raziskovalci.

Božo

Veseli december 5/1/2013

Kondicioniranje v VD 12/1/2013

12.1. 13 smo Vasja, jakob in jaz šli v Veseli december. Spustili smo se do začetka Miklavža. Jakob je dosegel svoj globinski rekord. Midva z Vasjem pa sva se malo razmigala.

Božo

Veseli december 5/1/2013

Veseli december 5/1/2013

Danes je bil pravi dan za nabiranje kondicije v Veselem decembru. S Tomažem sva naredila akcijo, katere cilj je bil, da pobereva plastenke pred ožino Meniskus, saj se jih je v skoraj 20 akcijah nabralo kar veliko. Po vhodnem breznu je sledila ožina v kateri je bilo zadnjič veliko vode. Tokrat je ni bilo nič, ampak sva vseeno malo prisluhnila, da vidiva kakšno je stanje za naprej. Vse je bilo tiho in že sva šibala proti dnu. Tomaž je bil nad obliko in velikostjo brezen navdušen. Na dnu sva malo slikala in Tomaž je šel pogledat v Meniskus. Ni mogel verjeti koliko je bilo za širit. Plastenk se je nabralo za celo transportko. Za nazaj je šlo super. Nekje na sredini jame sem videl mrtvo žabo (68m brezno naredi svoje), poleg nje pa še nabijalni komplet, ki smo ga že nekaj časa pogrešali. Zunaj naju je pričakalo sončno in toplo vreme. V jami sva bila 3 ure.

Jamarila: Tomaž Pahor in Vasja Zaman

Nov dihalnik na Skalnici in Mačje Oko

V petek 4.1.13 je novopečeni Vipavec Matej Vidmar na Skalnici nad izvirom Vipave dobil nekaj zanimivih dihalnikov. Enega je pregledal že v soboto in ni obetaven. Danes pa smo šli pogledat še ostale tri. Nahajajo se v dokaj blizu vendar eden nad drugim. Prvi je kot zasuto brezence. Drugi je poševna razpoka tretji je prav tako ozka razpoka. Začeli smo delati v srednjemu, ki je največji. Iz jame piha res močan topel zračni tok. Odkopali smo nekaj zemlje in grušča a zadeva je še ozka ne vidi se prav daleč. A prepih na izjemni lokaciji okrog 50 m nad izvirom Mačje oko je res dobra vaba za nas.

Ob vračanju smo šli še v jamo Mačje oko, ki je 92 m dolg rov, ki naj bi ga v celoti minirali po tem, ko so nehali delati v Vipavski jami (tako pišev zapisniku). Na koncu se jama razcepi oba dela se končata v podorih. V desnem kraku se čuti tudi prepih. Glede na bližino in lahek dostop bomo v tem dihalniku malo bolj resno delali to zimo.

Jamarili Matej Vidmar, Vasja Zaman in jaz

Bogomir Remškar

Brezno Pod Žičnico

Brezno Pod Žičnico

22.12.12 se zjutraj na A postraji zbral cvet slovenskega jamarstva. Z delavsko žičnico smo šli na Kanin. Del ekipe je šel kopat vhod v Skalarja (Rehar, Stopar, Mršek, Ilič). Drugi del ekipe se je odpravil v BPŽ. BPŽjevci smo se spet razdelili na dve ekipi. Prva naj bi bila v jami do nedelje druga pa je planirala raziskovanje do ponedeljka. Prvi del ekipe je šel v jamo takoj. Drugi del pa se je še malo sončil po praznem smučišču in pregledoval dihalnike okrog D postaje. Boni in Zdenka iz prve ekipe sta se spustila le do globine 250-300 m nato sta šla ven. Ostali (Staut, Roli, Vrviščar) pa so šli do konca raziskanih delov na globini 750 m. Spustili so se skozi podor v 80 m globoko brezno. Na dnu brezna se začenja vodoraven vodni rov. Tu so se ustavili pred jezerom ker niso imeli škornjev.

Druga BPŽ ekipa (Erker, Kristan, Hliš, Remškar) je del poti šla s teptalcem kljub temu je bilo gaženje do jame mukotrpno ker smo bili kar precej naloženi (spalke, mašina vrv, hrana...). Nad bivakom smo pregeladi okno, ki pripelje do znanih delov. Nato smo kuhali in se hecali z različnimi tipi bencinskih gorilnikov (zmagal je ruski z glasom kot T34). V poševni galeriji Peč smo srečali prvo ekipo, ki nas je razveselila z novico o vodnem rovu. Vsi polni pričakovanja smo se spustili do vode. 80 m globoko brezno smo poimenovali Firolc (po poškodovanem Mateju, ki ni mogel z nami). V škornjih smo brez težav obšli jezero tu rov ostro zavije nazaj in nas po 30 m pripelje do sifona. Sifon je globok voda je kristalno čista. Na drugi strani sifona se vidi nekaj kar bi lahko bilo nadaljevanje. Do tja bo treba z neoprenom. Sifon smo poimenovali v Jasni(n) sifon (po poškodovani Jasni, ki ni mogla z nami) . Precej poklapani smo začeli meriti jamo. Ob 23.h smo bili na bivaku kjer je prva ekipa že grela spalke. Okrog 1 h smo zbudili Stauta in Vrviščarja saj sta morala biti zunaj ob 8 h za delavsko žičnico. Zgodaj zjutraj je šel ven še Roli. Ob 11.h šele smo šli znova do vode. Spotoma smo preopremili Firolca in zmetali dol kar nekaj materijala ker je bilo porecej krušljivo. Nato smo pregladali stranski rov, ki se odcepi od vodnega rova. Šli smo navzgor preko podornih skal ter prišli do brezna. Na žalost se brezno 30 m nižje zapre zato ime Kriza srednjih let. Je pa videti visoko gori okna. Spustili smo se nazaj do vode in splezali do rova nad jezerom a nas je pripeljal do znanih delov. Treba bo splezat še dva metra višje kjer se vidi morebitno nadaljevanje. V vodnem rovu smo pregladali nekaj možnih odcepov a se večinoma zaprejo. Nepregledana sta ostala dva ovalna pritočna, fosilna, blatna rova, ki se precej strmo dvigata. Ob 20.h smo bili na bivaku sledila je vecerja, tople spalke in karbidno ogrevan bivak. Okrog 2.h smo začeli žemarit in okrog 7.h smo bili zunaj. V Rojstnem dnevu in v Štengah smo morali vreči dol nekaj večjih kamnov. Zato naj bo naslednja ekipa malo bolj previdna ko gre dol. To je bila prva bolj množična akcija v jami. Verjamem, da ne zadnja. Jamo smo podaljšali na 1468 m poligona, 675 horizontalne dolžine in poglobili na 869 m.

Vsem udeležencem iz JK Železničar, JD Gorenja Vas, JD Logatec, DZRJ Simon Robič Domžale, JD Sežana hvala za trud in dobro družbo.

Božo Remškar JD DR Ajdovščina

Mladost je norost 15/12/2012

Mladost je norost 15/12/2012

Danes sva se kljub dežju s Tomažem odpravila v Veseli december. Dan je bil deževen in midva preveč optimistična glede razmer v jami. Vhodno brezno je bilo še nekako vzdržno, ampak v ožini je tekla cela reka vode. Sklenila sva, da greva do prvega pritrdišča pod ožino in oceniva situacijo. Takoj za ožino je bil velik slap, ki bi mi bil celo všeč, če ne bi popolnoma vsa voda padala po nama! Brez pomislekov sva se takoj obrnila in do ožine sva šibala, da naju ne bi zeblo (da bi bila bolj mokra se ni bilo za bati, ker bolj kot sva bila se ne da biti) :) Tomažu se jama dopade in ob lepšem vremenu nas bo zagotovo spet videla.

Jamarila: Tomaž Pahor in Vasja Zaman

Prava šola za začetnike 24/11/2012

Prava šola za začetnike 24/11/2012

Na megleno novembrsko soboto smo se odpravili v Ledenico v Kozji steni. Dva začetnika so v jamo 'popeljali' trije izkušeni jamarji in jima pripravili zanimiv in poučen dan. Vse se je začelo na Rupi, kjer smo se zbrali in se odpeljali jami na proti. Po vožnji in 20 minutnem sprehodu do jame smo zagledali prekrasen, sicer rahlo zamegljen pogled, na vhodni del jame. Z vznemirjenem smo zrli v globino in nestrpno pričakovali kaj bomo uzrli v jami. Se je led stopil in bomo videli nova brezna, nove poti, nove razrešitve 'vprašajev'? Nejc nam je uredil pot navzdol, Špela, Tomaž, Matej in Vasja smo sledili. Pot ni bila lahka, kajti precej materiala se je nabralo na vhodnem delu. Po spustu je sledil položnejši del in nato strmejši del v dvorano. V dvorani smo opazili brezno na levi strani in kamin naravnost pred nami. Po ledu smo se spustili v globlji del jame, kjer sta šla Matej in Vasje pregledat kaj se skriva za ožinami. Ob pregledu sta ugotovila, da je možen prehod vsaj na dve strani. Na spodnjem delu pa smo ogledovali še ostale možne prehode, vendar nam čas ni dopuščal, da bi se jim posvetili, kajti čakala nas je še pot navzgor. Plezanje po ledu se je izkazala za precej naporno, vendar sva jo tudi začetnika uspešno opravila. Prava šola pa je sledila, ko se je vzpenjal Matej, ki je bil četrti po vrsti, Nejc pa je več kot potrpežljivo čakal na dnu. Zaslišali smo grom, ki ga ne bo nihče pozabil. Gromu je sledila večja skala, ki zaradi velikosti in hitrosti ni zavila v levi brezen temveč naravnost proti naši navezi. Na srečo je skala ubrala pot stran od Mateja in Nejca, vendar nam je pustila opozorilni okus in zavest, da ima narava svojo pot in moč. Opozorila nas je na možnosti, ki nas lahko doletijo. Pot navzgor je bila naporna in ko smo ob temi prispeli vsi na vrh, smo bili veseli in zadovoljni s potekom dneva. Strinjali smo se, da se v jamo vrnemo, kajti odprle so se nove možnosti in ideje.

Jamarili smo: Nejc Velikonja, Matej Vidmar, Vasja Zaman, Tomaž Pahor in Špela Ambrožič

Špela Ambrožič

Bošnarjevo brezno 17/11/2012

Bošnarjevo brezno 17/11/2012

Lepo jesensko vreme smo v soboto izkoristili za nadaljevanje učenja in treniranja vrvne tehnike. Zaradi lahkega dostopa smo se odločili za Bošnarjevo brezno na Predmeji. Z Nejcem sva Špelo, Tomaža in Maksa malo gledala na pritrdiščih ampak sva kmalu ugotovila, da to ni potrebno, saj zadevo obvladajo. Nejc je predlagal, da gremo pogledat še meander in že smo se tlačili skozi prehode, tudi ozek meander so novi člani premagali brez težav. Špela je v jami videla tudi neke žive živali, za katere pa pravi, da niso jamske. Ker je začelo zmanjkovati časa, smo šli raje še malo plezat in nabirat kondicijo. Vsak je šel še parkrat gor in dol.

Zaradi napredka v tehniki pri novih članih, smo se dogovorili, da se prihodnji vikend spustimo do dna jame, ter opravimo manjše širjenje na dnu kjer je možno nadaljevanje. Naslednja opcija je obisk Ledenice v Kozji steni, ter pregled stanja ledu v njej.

Jamarili: Špela Ambrožič, Tomaž Pahor, Maks Šuc, Nejc Velikonja, Vasja Zaman

Posnetek iz Nečilčeve jame

Novemberski Kanin ali ne zaupaj spletni kameri

Novemberski Kanin ali ne zaupaj spletni kameri

V petek 2.11.12 smo se kljub ne najboljši vremenski napovedi odpravili do bivaka na Kaninu. Spletna kamera iz D postaje ni kazala prav dosti snega. Zato smo načrtovali štiri ure hoje. Do starega Skalarja snega skoraj ni bilo potem pa vedno več. Tako se je naš pohod zavlekjel na slabih šest ur. Potem, ko smo se na bivaku pogreli in najedli ni bilo več volje za obisk jame. Smo pa spraznili sode z vodo (zadnji čas), ki so bili že delno zaledeneli. Zvečer so se nam na kratko pokazale še zvezde in luna.

Zjutraj smo šli v brezno Huevos-Jarak-Macola. Vhod je bil še odprt. Verjetno pa je ob večji količini snega zaprt. Spustili smo se 50 m globlje kot poleti. Kjer se brezno zapre. Na polici 50 m nad dnom se odpira novo brezence, ki se nadaljuje z meandrom. Na vhodu v brezence se čuti prepih. Tega dela nismo raziskali. Globina jame je okrog 100 m. V breznu je naš novi član Tomaž doživel kaninski krst. Vrnitev v dolino je bila hitra saj smo pol poti imeli vodno hlajenje.

Kaninarili smo Tomaž Svet, Damjan Intihar - Brnte oba iz JD Rakek, Tomaž Pahor, Vasja Zaman in jaz pa iz JDDR

Bogomir Remškar

Jamarska šola na Školu 21.10.12

Jamarska šola na Školu 21.10.12

V nedeljo smo trenirali vrvno tehniko na Školu. Maks in Tomaž sta bila prvič na vrvi, Špela pa drugič. Šlo jim je odlično! Najprej so samo plezali gor in dol po vrvi, nato pa so se učili prehoda čez pritrdišče. Nobenemu od trojice novih jamarjev to ni delalo težav, tako da se vsi veselimo novih druženj in podvigov na vrvi.

Na Školu smo preživeli lepo sončno popoldne: Špela Ambrožič, Maks Šuc, Tomaž Pahor in jaz

Vasja Zaman

Nočna izmena v BPŽ - 7.9.2012

Nočna izmena v BPŽ - 7.9.2012

V petek, 7.9.2012, smo se ob 2h popoldne iz Tolmina odpeljali proti Bovcu. Ulovili smo še zadnjo vožnjo žičnice na Kanin tako, da smo se ob 16.30 že spustili v Brezno pod žičnico.

Bivaku na 650m globine smo popravili streho. V novih delih smo opremili brezno, globoko približno 30m, ki smo ga odkrili na zadnji akciji. Dno tega brezna je dvorana, bolj galerija podolgovate oblike. Na enem koncu majhen slap izginja v preozke razpoke bližnjega brezenca, drugi konec je fosilen, vmes pa je velik podor, ki sega še vsaj 15m globoko. Nadaljevanje smo dolgo časa iskali v podoru, vendar smo ga nato našli na fosilni strani z majhnim vhodom v 10 metrsko brezence, ki se nadaljuje s fosilno galerijo dolžine cca 40m. Ta galerija je praktično nadaljevanje zgornje dvorane. Na koncu galerije se jama nadaljuje z novim 10 metrskim breznom na levi strani in dvema oknoma na koncu, kjer se nadaljuje prelom. Spodnje okno je nekaj metrov nad tlemi, vendar je preozko, širše zgornje je nekaj metrov višje. Možna nadaljevanja smo pustili za naslednjo akcijo. Novih delov nismo izmerili. Ocenjujemo, da smo jamo poglobili na približno 750m globine.

Pri vračanju na površje smo se ustavili pri neopremljenem bivaku. Fratnik se je izkazal kot kuhar pašte in čaja. Med čakanjem na toplo hrano smo dremali, čeprav nas je zeblo. Po večerji, oziroma zajtrku, smo se odpravili ven. Pri žimarjenju se je 160 metrsko brezno Rojstni dan vleklo kot slabo leto, zato ga je Fratnik preimenoval v Ponedeljek. Iz jame smo prišli do 7.30 in nato pohiteli do C postaje, da smo se spustili v dolino s prvo jutranjo vožnjo žičnice. Pred deseto smo bili že v Tolminu. Da bi oprala opremo, sva s Fratnikom izkoristila priložnost in jo mahnila še na obisk vaje JRS v kanjonu Grmečica.

Novi kratki galeriji je Fratnik poimenoval Rupa in Peč, ime za podor pa je pustil Claudiu, ki ga je moral poiskati med lokalnimi kamnolomi. Podor ima zdaj ime Škorja.

Jamo smo raziskovali: Andrej Fratnik in Nejc Maver iz JS PD Tolmin in podpisani iz JDDR Ajdovščina.

Take akcije, kjer vzameš uro ali dve dopusta, da greš predčasno iz službe in uloviš zadnjo vožnjo žičnice na Kanin, so se za letos končale. Zato, ker so žičničarji zaključili poletno sezono in ker je postala jama še malo globlja.

Robert Rehar

Veseli 29.September.

Po treh širitvenih akcijah (13.9., 20.9.,27.9). v Veselem decembru natančneje v Meniskusu, sva včeraj z Vasjem le prišla naprej v brezno. Globina le tega je ocenjena na 15 m (laser ni potegnil zaradi megle). Prehod v brezno bo potrebno še malo obdelati, trenutno je rahlo ozek. Brezno se nadaljuje z dvema ožinama, ki se nižje verjetno združita. Razširiti bi morali okrog 1,5 m. Zadaj pade kamen 15- 20 m globoko. Prepih se čuti vendar ni močan. Mogoče zaradi vremenske situacije. Najobetavnejše nadaljevanje pa je okrog 5m nad dnom v oknu. Za oknom je brezno, ki se verjetno združi s tistimi na dnu. Vendar je v oknu najmanj dela . Ena akcija in smo skozi. Bo pa treba razbijati na vrvi. Tega pa še nismo počeli.

Na eni od akcij sva izmerila Meniskus. Rov cikacka proti severozahodu. Zdi se mi da gre v tej smeri tudi zadnje brezno. Razjasnili smo tudi " visoko " temperaturo v jami. V resnici je temperatura 7,5 povprečna temperatura na Otlici. Torej temperatura ni nenormalno visoka.

Zahvaliti se moram še našim donatorjem Smiljanu Brešanu, Claudiu Bratosu in Stojanu Sancinu. Vaša imena bodo z zlatimi črkami zapisana v zgodovini našega društva.

Brezno Pod Žičnico 28/08/2012

Brezno Pod Žičnico 28/08/2012

Za vikend načrtovana akcija je bila zaradi slabega vremena odpovedana. Z Robertom sva potem takoj določila nov datum, ki je padel na delovnik. Zato smo v torek 28.8. šli samo trije. JRS podpira kondicioniranje reševalcev in s tem tudi raziskave v BPZ. Dobro otovorjen kombi je brez zamude priprašil do B postaje že okrog 15 h. Jajce smo dodatno preobremenili s petimi žakli peska, ki čakajo na D postaji transport do bivaka. Nato je sledilo polnjenje baterij, ki se je zavleklo za več kot dve uri.

Šele okrog 19.h smo šli v jamo. Bivak v Glinščici je suh prestal zadnje padavine. Kljub vsemu smo ga dodatno pokrili s polivinilom. Težave nam je povzročal ruski bencinski gorilec, ki se je ustavil šele, ko je pokuril vsa bencin. Bivak se je izkazal kot kontraproduktiven saj nas je okrog polnoči zvabil na urico dolg dremež.

Brezno kjer smo obstali zadnjič mi je pripravilo največjo eho prevaro v moji jamarski karieri. Na zadnji akciji sem ga ocenil 70 m ali več. Izkazalo se je da je spodaj poševno pobočje, ki se izteče v podorno dvorano globina vsega skupaj je 30 m. Dvorano smo poimenovali v Ricmanje. Iz dvorane vodi podor s padajčo vodo, ki nas pripelje do brezna (nismo pregledali). Nekaj metrov visoko v steni Ricmanja se odpira novo brezno (eho globina 50 m +). Mogoče, da se zadeva poveže z onim breznom v podoru (nismo pregledali).

V vzhodnem koncu Ricmanja pa se je odpiralo novo brezno s hudim prepihom. Spustili smo se po poševnem pobočju in prišli do podornega dna. Iz stropa je padal konkreten slap. Voda je odtekala med podornimi bloki. Kam in koliko je široko nisem pogledal ker bi bil v hipu moker do kože. Pustili smo zadevo za res slabe čase. Mogoče, da prepih prihaja iz vrha, kjer smo videli oz. slutili rove. Kaj je, bomo videli šele na naslednjih akcijah. Nove dele smo izmerili. Globina je 710 dolžina pa 950 m..... Klikni na naslov za pregled celotne novice.

3. Jamarski tabor JDDR na Kaninu.

3. Jamarski tabor JDDR na Kaninu.

Ponovila se je stara zgodba. V ponedeljek 30.7. smo jo proti bivaku mahnili le trije, Vasja Zaman, Jakob Remškar in jaz. Naslednji dan smo pregledali dve znani jami pod dvosedo za Graben ( H19 in H20). Brezno H 20 je imelo na dnu vprašaj, ki smo ga pregledali. Odvalili smo skalo, ki je zapirala prehod in se spustili okrog 10 m dalje, kjer se je vse skupaj končalo. Našli smo pa kozorogovo lobanjo. Na bivaku sta se nam pridružila kozoroginja in mladič. Prav hladnokrvno sta se pasla okoli nas in bila priljubljeni tarči fotografov. Družbo sta nam delala do konca tabora.

V sredo 1.8. popoldne smo se Vasja in jaz dobili z Andrejem Kristanom – Joklom iz JD Gorenja vas na D postaji. Od tam smo jo peš mahnili do Brezna pod žičnico. S seboj smo imeli padalo, gorilnik, karbidovko posodo in nekaj hrane za bivak. V dveh urah smo bili na dnu Glinščice. Tla bivaka smo pokrili z blatom. Nato postavili še bivak, ki bo dovolj velik za 5 ljudi. Z Joklom sva šla pogledat nadaljevanje, Vasja pa je testiral bivak. Prvo brezno se je končalo z neprehodno razpoko. Višje pa sva našla vzporedno brezno, ki nas je preko dveh stopenj pripeljalo do meandra. Šla sva višje po meandru ter se med bloki prebila do roba velikega brezna. Ocenjena globina najmanj 70 m. Tega dela nisva raziskala. Nazaj greda sva jamo izmerila. Dolžina znaša 850 m in globina 657 m. Jokl je šibal ven. Jaz sem se pridružil Vasji pri testiranju bivaka. Zunaj sva bila okrog 8.00. v četrtek.... Klikni na naslov za pregled celotne novice.

Mokra akcija v Brezno pod žičnico

Mokra akcija v Brezno pod žičnico

S petka na soboto 6-7.7. smo spet šli v BPZ. Akcija je bila pod vprašajem zaradi nevihte, ki se je v petek popoldne razbesnela nad zahodno Slovenijo. A Milivoj nam je po telefonu povedal, da je huda ura že mimo. Sledila je vožnja , a la Rehar-Schumacher, do Bovca kjer smo ujeli prav ta zadnje jajce na Kanin.

Okrog 17.00 smo šli v jamo. Vode je bilo kar precej, mokri smo bili že na začetku. Kljub mokroti smo vztrajali (nobeden ni hotel biti ta prvi, ki bi rekel gremo nazaj). Opremili smo novo brezno, ki smo ga poimenovali Glinščica. Globoko je 120 m. Jama se nadaljuje z blatnim meandrom, ki se po nekaj 10 m prevesi v brezno kjer se sliši vodo in globino 20 m. Z druge strani pa v Glinščico pride kar močan pritok. Izgleda da teče v blatni meander.

Na dnu Glinščice smo začeli urejat prostor za bivak. Nove dele smo izmerili globina BPZ sedaj znaša 645 m. Na svetlo smo prišli ravno ob zori.

Jamarili Fratnik Andrej, Miha Staut, Robert Rehar in jaz.

Bogomir Remškar

Poletni Veseli december

Poletni Veseli december

V sredo 4.7. 12 smo proti Veselemu decembru šli okrepljeni z amaterskimi profesionalci v širjenju ožin.

Za adrenalinsko vožnjo do Predmeje je poskrbel moj avto, ki je celo pot spuščal goste oblake dima za sabo. Nazadnje pa nas je celo pripeljal domov.

V jami smo naredili 3-4 m do ovinka. Za ovinkom je čez dober meter nov ovinek. Claudio je natančno preštudiral odmev in napoveduje konec ožine čez nekaj metrov. Dosedaj se ni še nikoli zmotil upam, da se tudi tokrat ni. Najzaslužnejša člana naše male odprave sta vrtalnika Hilti. Prej smo se utrudili mi kot onadva.

Po akciji je sledila še pica s pivom na Otlici.

Jamarili Claudio Bratos, Stojan Sancin, Vasja Zaman in jaz.

Bogomir Remškar

Balkansko obarvana obletnica odkritja BG1

Balkansko obarvana obletnica odkritja BG1

V sklopu balkanskega jamarskega srečanja smo skupino sedmih jamarjev peljali v BG1. Trije so bili iz Srbije - Beograd, Čuprija(eno dekle in dva fanta), četverica pa iz Turčije - Istambul (eno dekle trije fantje). Planiran spust do -325 je četverka (jaz in Srbi) nadaljevala do Križišča. Od tam smo prinesli 300 m vrvi in vponke s ploščicami ter opremljevalni komplet. Turki in Matej pa so se v Trstu je naš obrnili.

Akcija se je odvila ravno letos, ko je 10 obletnica odkritja jame. Pa še prvi dve ženski sta bili v jami.

Naslednji dan je skupino Bolgarov peljal Matej še v Jamono do Galerije.

Bogomir Remškar

Ogled Nečilčeve jame z učenci iz OŠ Col

Ogled Nečilčeve jame z učenci iz OŠ Col

19.6.2012 smo se z učiteljico Smiljano Krapež ter učenci prvega in drugega razreda, ki obiskujejo Cici veselo šolo, odpravili v Nečilčevo jamo pod Brjami.

Ko smo s kombiji prispeli do zbornega mesta, smo se najprej primerno oblekli in obuli. Vsakega od otrok smo opremili z jamarsko čelado in lučko. Nato smo skupaj spregovorili nekaj besed o jamah, nevarnosti v jamah in obnašanju v jamah.

Ker smo bili že vsi nestrpni in nas je v toplih oblekah že potilo, smo se hitro odpravili po suhi rečni strugi Nečilca do vhoda v jamo. Tam smo si prižgali luči, še enkrat ponovili kako se obnašamo v jami in se odplazili v vhodni rov. Otroci, so se izkazali kot neustrašni raziskovalci, saj o strahu v skupini ni bilo ne duha ne sluha. Nečilčeva jama je oživela, in po dolgem času, se je po njenih rovih spet slišal glas in ropot malih neustrašnih raziskovalcev. Prišli smo do ovinka pred jezercem. Vode je bilo malce več kot sem pričakoval, zato sem otroke, ki niso imeli škornjev nesel po vodi do "otočka na jezercu". Tam smo vsi zbrali in naredili skupinsko fotografijo. Nato smo vsi ugasnili luči in nekaj časa poslušali v tišini. Tako smo občutili spokojnost jamskega okolja.

Iz jame smo prišli kot bi mignil in na vhodu nas je pozdravila huda vročina. Odšli smo do kombijev, kjer smo se umili in preoblekli umazana oblačila in obutev. Po končani akciji smo se odpeljali še na zaslužen sladoled v Ajdovščino.

Jamarili:

Učenci 1. in 2. razreda OŠ Col

Učiteljica Smiljana Krapež, hišnik Peter Vidmar

Vasja Zaman in jaz

Matej Blaško

Rojstni dan v Kaninu

Iz sobote na nedeljo 16-17.6. smo šli v Brezno pod žičnico. Na D postaji smo srečali še Darka Hribarja, ki je s kolegom šel uredit sode za vodo na bivak. Raziskali smo brezno, ker smo zadnjič obviseli. Novo brezno smo poimenovali v Rojstni dan. V jami je namreč Nejc dopolnil 31 let. Rojstni dan smo tudi izmerili. Globina znaša okrog 160 m. Jama se nadaljuje z novim breznom tu smo se spustili okrog 30 m. Pod nami pa je še vsaj 50 m ali več. Jama je torej globoka že okrog 600 m.

BPŽ

Vode v jami je bilo malo več kot običajno vendar nič kritičnega. Na Kaninu snega skoraj ni več. Majsko in junijsko deževje je naredilo svoje.

Spali smo na C postaji in s prvo žičnico šli v dolino. Tam smo srečali Claudia Bratosa in prijatelja, ki sta šla iskat neko dihajočo jamo na Kanin. Upam, da je nista našla ker imamo že v BPŽ dovolj dela.

Jamarili Matej Blaško, Nejc Velikonja in jaz.

Bogomir Remškar

Hubelj 4

Zadnje par mesecev se v kratkih popoldanskih akcijah ukvarjamo z novim vhodom pri Hublju. Delovno ime je Hubelj 4. Razpoka, ki jo je opazil Vasja ima mocan nihajoč prepih. V številnih akcijah smo se prebili okrog 30 m daleč skozi ožine in podor. Prav danes sva z Vasjem prišla v prvi malo večji prostor. Na žalost se rovček kmalu konča. Izgubi se tudi močan prepih. Še najbolj vleče v ožino proti severovzhodu. Nekaj akcij v tej jami si bomo še privoščili. A nekega pravega optimizma ni. Tudi po načrtu sodeča je prepih verjetno posledica povezav z sosednjo Pajkovo režo. Jama zahetva svoj davek v raztrganih kombinezonih in poškodovanem fotoaparatu.

V zadnjih mesecih jamarili, Vasja Zaman, Matej Blaško, Matej Vidmar, Kevin Krečič, Jakob in Bor Remškar.





Belo-črna akcija v Veselem decembru 17.4.2012

Belo-črna akcija v Veselem decembru 17.4.2012

V torek 17.4.2012 zvečer, smo se spet odpravili širit ožino v Veseli december. Ker vsaka druga akcija v tej jami propade in je bila prejšnja akcija uspešna, se nam je pri včerajšnji zalomilo. Zalomilo, oziroma odlomilo se nam je pri svedru (s svedra so se odlimale vidia ploščice in vrtanje v kamen s takim svedrom je bilo, kot bi igral pikado z razkuhanimi špageti). Vasja je nadgradil opremo za vaskospeleosndiranje, vendar kljub novi verziji nosilca in dodatne razsvetljave, nam še ni pokazalo, kaj se skriva za ožino. Z nami je bil tudi novi član Blaž in dosegel je svoj globinski rekord. Blažu je šlo v jami super in veseli smo novega člana. Z jame smo, zaradi težav, prišli pred predvidenim časom, zato smo preostali čas izkoristili za JDDR sestanek. Dobili smo se pri Mateju V. doma. Pogovarjali smo se o načrtih za poletje, govor je bil tudi o projektu 99, o raziskovanju terena za Golaki, ter o dodatni opremi za pomoč pri nesrečah v predvsem mrzlih jamah. Sestanek je bil zelo uspešen in menim, da smo v dobrih dveh urah tudi Blažu nekako predstavili, kako poteka naša jamarska dejavnost.

Jamarili smo Blaž Kravos, Bogomir Remškar, Vasja Zaman in jaz, sestanka pa sta se udeležila še Matej Vidmar in Matej Blaško.

Nejc Velikonja

Veseli december je spet Veseli 10.4.2012

Veseli december je spet Veseli 10.4.2012

"ow jea, kolenu je dalu pro akcijo po poškodbi skuzi;) wbčutk, je fenomenaln, se n da upisat kolk je blu lušnu jt u jamo po tolkm cajti....men je bu tud vsk kamnčk zanimiv, jn lih u usk kepčk blata sm mogu pobrbat, glih ku majhn wtrok, umazan jn smeh do vrh uhXD Veseli december pa ne še rjku zadne besede...odmev je tisti tapravi...prepih je, jn volja je...ku wada k je s kaplco na kaplco smo tud mi z akcijo na akcijo bliži lepotam hubla...lahko noč;)"

Zgornje besede je speleoholik Matej objavil na Facebooku, po uspešni akciji v Veselem decembru. Bilo je 10.4.2012 zvečer.

Po slabih dveh mesecih, smo se ponovno dogovorili, za širitveno akcijo v Veselem decembru. Smiljan nam je posodil vrtalnik, ostala oprema za širjenje je ostala na zadnji akciji v jami in dogovor je bil, da gremo v torek v nočno. Najprej smo bili kandidati Božo, Vasja in jaz, potem pa se nam je priključil še Matej. To je bila prva Metejeva akcija po poškodbi, tako, da je bil to zanj preizkus, kako se bo koleno obneslo za jamarske podvige. Okrog devete ure zvečer smo štartali v jamo. Prvi je šel Božo, kateri je že za dol preopremil nekaj kritičnih delov. Sledili smo mu še ostali in v slabi urci smo bili vsi na trenutnem dnu. Po aperitivčku je bilo treba pričet z širitvenimi deli. Skala v ožini je res trda, vendar naša širitvena tehnika jo neusmiljeno drobi. Včasih jo sesuje v prah, spet drugič v grušč in, da je še bolj zanimivo, tudi v 40kg težke kose (takrat pride do izraza izkušena in bistra pamet našega predsednika Božota in tekmovanje v vlečenju vrvi v ožini, s skalo za nasprotnika, postane nova speleo športna disciplina, zmagovalec je bila tokrat ekipa JDDR). Po dobrih dveh urah širjenja, smo v ožini napredovali za približno meter. Vasja je že v prejšnji akciji pripravil teleskopsko palico s fotoaparatom, s pomočjo katere naj bi fotoaparat "postavili" skozi ožino in slikali. Včeraj smo to poskusili, vendar smo namesto pogleda skozi ožino, dobili pogled s perspektive ožine na Božota (glej slike). Matej je na poti ven razopremil še nekaj nepotrebnih pritrdišč, okrog polnoči smo se iz jame odpravili še ostali. Akcija je bila super uspešna, po res nesrečnem februarju je tokrat vse potekalo tekoče, najbolj veseli pa smo za Mateja, kajti njegov pantin zopet čakajo težki, od blata umazani, ter od štrika zdrsani časi.

Super smo se imeli Matej Blaško, Vasja Zaman, Bogomir Remškar in jaz.

Nejc Velikonja

Dva peškota 6. 4. 2012

Dva peškota 6. 4. 2012

Danes smo se kljub slabi vremenski napovedi odpravili v Dva peškota, z namenom, da pregledamo dno in jamo razopremimo. Blaž je bil danes prvič v jami, kjer je potrebno znati vrvno tehniko. Odlično mu je šlo. Hitro smo bili na dnu drugega brezna, Kevin je čakal nad zadnjo 20m stopnjo. Z Blažem sva se malo razgledala, nato sva se vrnila nad stopnjo, jo razopremila in z vrvjo opremila manjše brezno, ki je poleg. To brezno je bilo tudi namen te akcije. Na dnu nas je pričakala razpoka po posluhu kakšna 2m globoka. Kaj je spodaj se ne ve, bo pa treba odbiti en kos skale. Prepiha je bilo malo čutiti. Nato smo jamo razopremili do konca. Smo se odločili, da jo pustimo za hude čase.

Jamarili in uživali smo: Blaž Kravos, Kevin Krečič in jaz

Vasja Zaman

Tečaj za pripravnike jamarske reševalne službe

Tečaj za pripravnike jamarske reševalne službe

V soboto 31.3.2012 se je v Zg. Gorjah pričel tečaj za jamarske reševalce, ter pripravnike in jamarske reševalce inštruktorje. Tečaj kot vsako leto organizira Jamarska reševalna služba Slovenije. Zbralo se je kar lepo število ljudi, ki so pripravljeni prostovoljno pomagati so jamarjem ob nezgodah. Iz našega društva, sva bila na tečaju Vasja Zaman, ki je kandidat za reševalca pripravnika, ter jaz, ki sem kolikor sem mogel pomagal pri izvedbi tečaja.

Z tečajem smo pričeli zjutraj ob devetih z pozdravom navzočih. Tečajnike sta nagovorila vodja izobraževalne službe Uroš Ilič, ter vodja JRS Rajko Bračič.

Nadaljevali smo z pregledom osebne opreme in preizkušanjem osnovnega jamarskega znanja. Potrenirali smo izdelavo vozlov in plezanje čez malce zahtevnejšo prečnico.

Sledil je za tečajnike bolj zanimiv del. Začeli smo z učenjem reševalnih manevrov. Tečajniki so se učili kako izdelati trojno razbremenilno sidrišče, trenirali so snemanje ponesrečenca z vrvi, dvigovali kolege s pomočjo španske proti teže in izvedli dvig z manevrom proti teže, ki se ga v reševanjih najpogosteje uporablja. Prvo usposabljanje je potekalo v sproščenem duhu. Kandidati so pokazali voljo, zanimanje za učenje, inštruktorji pa so svoje izkušnje in znanje delili na pravi način, kar je potrdila tudi debata na analizi ob koncu usposabljanja.

Usposabljanje smo zaključili ob dobrem kosilu.

Matej Blaško

Širitvena akcija v Mihčevi jami

BPZ

V nedeljo, 11.3.2012 smo šli širit ožino v Mihčevo jamo. Ker je ožina na globini približno 15m, jama pa dostopna z avtomobilom smo se odločili za agregat akcijo. Delo v jami je potekalo tekoče in po dobrih dveh urah je bila ožina premagana. Vasja se je spustil v manjše brezno (7m), katero se nam je odprlo za ožino, na dnu se jama nadaljuje z meandrom kateri se zopet zoži do neprehodnosti. Širitvene akcije sledijo saj je prepih prijetno obetaven. Jamarila sva Vasja Zaman in jaz, zunanja ekipa (Matej Vidmar in Matej Blaško), pa je poskrbela za brezhibno delovanje agregata, očistila in uredila pa sta tudi dostop do jame.

Nejc Velikonja

Nova Hubeljska jama? 08/03/2012

6.3.2012 sva se z Vasjem namenila splezat do okna nad sifonom v tretji hubeljski jami Pajkovi reži. Nivo Hublja je bil višji kot sem pričakoval. Verjetno zaradi taljenja snega. Kakšnega dežja namreč že dolgo ni bilo. Voda je iz zidanega izvira solidno tekla. No zaradi tega do sifona nisva niti prišla ker je jame bila že prej zalita. Zato sva ostali suhi del izmerila. Izmerila sva tudi naravni vhod, ki dosedaj še ni bil izmerjen. Ko sva prišla ven sva šla malo pogledat izvir, ki se je nekaj metrov višje od prekopanega vhoda v Pajkovo režo aktiviral ob predlanskih poplavah. Zanimivo je bilo to, da je ta izvir bruhal med tem, ko je nižje ležeča Pajkova reža ne.

Odmetala sva nekaj kamnov, grušča in zemlje. Rov se spušča kašen meter in nato zravna. Na izravnavi se zoži a videla sva še malo dalje. Čutil se je rahel prepih v jamo. Vsekakor obetevna zadeva.

Bogomir Remškar

Nova Hubeljska jama?

Nova Hubeljska jama?

Nova Hubeljska jama?

S30b Brezno pod žičnico 24/02/2012

BPZ

24.2.2012 smo od D postaje do brezna pešačili. Saj se je troseda že ustavila. Zaradi nepredelanega snega je bil dostop iz smučišča do jame res zoprn. Vhod je bil zasut a smo ga hitro odkopali. V eni uri smo bili na dnu Pulja. Sledilo je stopnjasto brezno, ki nas je pripeljalo do globine 350 m. Tu se je odprlo široko in globoko brezno. Spustili smo se okrog 70 m globoko a dna še nismo videli. Naslednjič bomo morali opremljati čim bolj ob steni. Saj sem tokrat obvisel globoko v previsu, kjer pa ni ravno užitno spajati vrvi. Zunaj smo bili okrog 1 h. Prepih ni bil tako močan kot običajno, mogoče zaradi dokaj visokih temperatur okrog ničle ali še višje. Nov laser je peživel ognjeni krst, to je padec od nekaj metrov. Kar nekaj odsekov bomo morali preopremiti. Opazili smo še eno okno v Boljuncu ter na dnu Pulja. Jamo smo izmerili od vrha velikega brezna do Pulja. Dolžina je 415 m, horizontalna dolžina 119 in globina 349 m. Kar pa smo videli oz. slišali, bi moralo biti globoko okrog 500 m. Sledilo je gaženje oz premetavnje po snegu do B postaje.

Jamarili smo Vasja Zaman, Robert Rehar, Nejc Velikonja in jaz.

Bogomir Remškar

Ponesrečeni akciji v Veselem decembru

nesreca

V torek, 14.2. smo šli v Veseli december širit ožino na trenutnem dnu. Normalno opremljeni z našim popravljenim Bosch-Honda vrtalnikom smo nekako pričakovali, da je to ena zadnjih akcij v tisti ožini, do konca ožine namreč ni več daleč. Nažalost je vrtalnik začelo pregrevat in po treh ali štirih zvrtanih luknjah ni imel več nobene moči. Sprijaznili smo se, da nekega napredka v ožini na valentinovo ne bo, ter razočarani zapustili jamo. Zunaj smo bili že pred deveto uro, tako, da smo lahko razočaranje utopili najprej v gostilni na Otlici, dokončno pa pri meni doma v hramu.

Po propadli akciji 14.2. je Smiljan Mateju posodil baterijski vrtalnik in v petek 17.2. smo šli ponovno v akcijo. Vsi polni energije smo se spopadli z ožino in vse je šlo kot po maslu. Vendar ne za dolgo. Ko je šel Matej vrtat četrto, morda peto luknjo v ožino sva z Vasjo zaslišala stok. Matej je prilezel iz ožine s pokrčeno nogo. Kljub neznosni bolečini se je trudil, da bi nogo iztegnil, ter da bi potem nadaljevali z akcijo vendar zaman. Ob vsakem poskusu iztegnit nogo, je Mateja od bolečine polt kar zalival obraz. Sprijaznit se je bilo treba, da z nadaljevanjem akcije ne bo nič in razmišljat smo začeli, kako bo Matej prišel iz jame. Ker z njegovim kolenom ni kazalo na bolje in se je bolečina stopnjevala, smo se dogovorili, da gre Vasja ven in pokliče Božota, ter se posvetuje z zdravnikom, kaj bi lahko v takem primeru naredili kar v jami. Med čakanjem, da se Vasja vrne je Matej čutil vedno večjo bolečino, Vasja pa se je vrnil z informacijami, da se bo aktiviralo Jamarsko reševalno službo. Takrat sem se iz jame odpravil jaz, z namenom, da zunaj sporočim, da stanje z Matejem ni nič bolje, ter, da ga vedno bolj boli. Ko sem prižemaril iz jame so bili tam že Božo, Rehar in Benko in aktivirana je bila reševalna akcija. Božo in Rehar sta Mateju nesla topla suha oblačila, ter protibolečinske tablete. Kmalu se je zbralo tudi več jamarskih reševalcev in v nekaj urah so Mateja srečno spravili iz jame. Tako se je končala že druga ponesrečena akcija v Veselem decembru v tistem tednu. Upam, da bo Matej kmalu okreval, ter, da bomo v prihodnje imeli več sreče v tisti ožini.

V obeh akcijah smo jamarili Vasja Zaman, Matej Blaško in jaz.

Nejc Velikonja

Načrt Hubljeve kuhne

Načrt Hubljeve kuhne

31.1.2012 sem šel nove dele z vodo. Vodostaj je že kar nizek. Prepih v jami je izreden. V vhodnih ožinah piha iz jame. Prav tako na vhodu v HP in v širjeni ožini v podoru tudi. Rov z vodo je črna razpoka dolg okrog 15 m v smeri proti severu, Videl sem do konca stlačil pa sem le skoraj do konca. Razpoka se tam zoži in rahlo zavije naprej se ne vidi. A prepiha ni bilo čutiti. Voda na dnu razpoke je imela počasen tok ven. Nizvodno to sever jug razpoko prečka razpoka vzhod zahod. Po tej razpoki sem prišel do nove razpoke sever jug, ki pa se zoži do neprehodnosti ponekod se vodo vidi večinoma pa ne se jo samo sliši kako šumi na dnu rova. Po tem rovu piha v jamo oz v obraz. Po načrtu se ta del približa Pajkovi reži na 10 m. Tik pod širjeno ožino je ozek zasigan rovček ki se rahlo dviga tu prepih vleče v ožino. Nove dele sem izmeril. Dolžina jame znaša zdaj 529 m

11.2.2012 Zadnje raziskave v sosednji Hubljevi kuhni so nas pripeljale zelo blizu Pajkovi reži tako vsaj kaže načrt. Zato smo šli v dveh skupinah Jakob In Kevin sta šla v nove dele Hubljeve kuhne, jaz in Bor pa v Pajkovo režo. Slišali se nismo čeprav smo pa vsi slišali šumenje vode. Jakob in Kevin še veliko bolj saj je voda .

Sem videl nekaj zanimivih opcij v Pajkovi reži. Saj sem tu zadnjič bil 20 let nazaj. Eno je okno nad sifonom. Splezamo tja v eni akciji zna bit, da smo tja tudi že splezali znabit pa da tud ne. Je pa cel kup nekih ožin s prepihom. Prepih pa kaže na to, da sta jami povezani ter da je prepih verjetno posledica te povezave. Prepih v Pajkovi močno vleče v jamo. V Hubljevi Kuhni pa močno vleče ven.

Jamarili Bor, Jakob, Božo Remškar in Kevin Krečič

Akciji v Veselem Decembru

Akciji v Veselem Decembru

V soboto 21. januarja smo šli ponovno širit ožino v Veseli december na Otlici. Kljub vsem težavam s Honda-Bosch vrtalnikom (ponovno počil nosilni pokrov od vztrajnika, zaradi vibracij so se uničili navoji s katerimi je pritrjen vrhnji povezovalni nosilec, vrtalnik je pogosto ugašal in ponovno vžiganje v ožini je bila prava umetnost) smo razbili lep del ožine, saj smo prišli do ovinka meandra, ovinek pa dovolj poširili da se v njem lahko obrneš in brez težav vrtaš in razbijaš naprej v smeri meandra. Ker je sedaj razbit del ožine dolg že dobre 4 metre, nam je odrezana plastična kanta privezana na vrv (Barka) odlično služila za odstranjevanje materiala iz ožine (nasvet predsednika Božota v prejšnji akciji - hvala).

V dobrih sedmih urah akcije, obtolkli komolce (vžiganje Honde v ožini), poškodovali prst (premikanje velike skale v ožini), vendar vseeno srečno pristokali na površje (žemarjenje v eni čudni ožini): Vasja Zaman, Matej Blaško in Nejc Velikonja.

Naslednja akcija je bila v soboto 4.2. Matej je v teh vetrovnih in mrzlih dneh, večkrat spremljal dogajanje na vhodu VD. Zaradi reakcije prepiha na vhodu jame na burjo, je bilo treba it preverit, kako je s prepihom v ožini. Prepih pa ta dan že na vhodu ni bil nič posebnega in tudi v ožini na trenutnem dnu, ni bilo nič drugače. Vseeno v ožini ne bomo obupali, saj se po odmevu sliši, da je zadaj nekaj velikega. Na dnu sva izmerila tudi temperaturo in sicer 8°C. Zunaj je bilo mrzlo (-14°C) in vetrovno, tako da res hvala Sebastjanu, ker nam za takšne akcije odstopi svojo vikendico za se preobleč. Jamarila Matej Blaško in jaz.

Nejc Velikonja

Novica iz S30b - speleohipnoza

S30b

24.1.2012. Spet se je zgodila speleohipnoza. To je edinstevn primer, da neživ objekt pravzaprav praznina hipnotizira oz. uroči posameznika ali skupino. V takem stanju zamaknjenosti smo spet šli popoldne z zadnjo žičnico do D postaje s trosedo sedežnico pa dol. Žičničar na trosedi sprva sploh ni hotel slišat, da bi nas peljal. Mi smo pa kar stali in ga milo gledali. Nato pa je mimo priplaval božični duh in žičničar nam je ustavil žičnico. Ob 17.00 smo štartali v jamo. Pred tem smo še nekaj preopremljali na vrhu brezna imenovanega Boljunec. Ob tem sem spoznal, da gurtne ne smemo vezati s šestico saj se mi je eno pritrdišče odvezalo in sem prav lepo odletel nekaj metrov v globino. No vse se je srečno končalo. Na Dnu Boljunca smo našli še četrti prehod v 60 m globoko brezno. Do okna tudi tokrat nismo splezali. Robert je našel pritočni meander, ki ga prekine brezno. Tudi to nas še čaka. Spustili smo se v brezno kjer nam je zadnjič zmanjkalo vrvi. Brezno je po meritvah globoko 67 m vmes je manjša polica. Brezno smo poimenovali Pulje. Na dnu sta dve nadaljevanji. Prvo je blatna razpoka, ki vodi proti JV. Po nekaj metrih se prevesi v fosilno brezno okroglega preseka. Pustili smo ga za naslednje akcije. Prepih je vlekel v obraz. V smeri proti SZ (proti breznu S63) pa se jama nadaljuje v meander oz. razpoko. Tudi ta meander se hitro prevesi v brezno. Po posluhu globoko preko 50 m. Laser je pokazal 20 m. Zelo močan prepih glede na dimenzije rova (1,5-2 m širine x 5-7 m višine) vleče v jamo. Zmanjkalo nam je baterije zato smo na roke nabili še dve pritrdišči in jo odpujsali ven. Nekatere je čakala zjutraj služba. Nove dele smo izmerili. Globina do dna Pulja znaša 282 m dolžina je 345 m horizontalna dolžina pa je 105 m. Še slabih 100 m in smo pod S 63. Ob 11.00 smo bili zunaj, ob 1 h pa pri kombiju JRS na B postaji. V Ročinju so nas ustavili policaji, če bi imeli balončke za speleohol bi napihali. Tako pa so nas pustili dalje. Ob 3 20 sem zlezel v posteljo.

Brezno ima 5 obetavnih vprašajev. Okno v vhodnem breznu, okno na dnu Boljunca, brezno v meandru, dve brezni na dnu Pulja. Moja žena Claudiu tega brezna do smrti ne odpusti .

Jamarili smo Andrej Fratnik JS PD Tolmin, Robert Rehar in Bogomir Remškar

S30b 11/01/2012

S30b

Claudio nam ni dal miru. Ker drugače ni bilo časa je bila spet nočna. Ma te akcije so sploh ta boljše. Z žičnico ob 14.00 smo šli do D postaje. Do jame pa z ratrakom. Se je Rehar vse zmenil. Spustili smo se do dna brezna nad katerim sta se ustavila Matej in Claudio. Globina je 51 m. Znašli smo se na podornem dnu. Tri luknje med naloženimi bloki vodijo naprej v nov šaht. Na polovici le tega mi je zmanjakalo vrvi. Laser je pokazal globino 60 m. Ta šaht se precej poveča. Na dnu se na eni strani vidi črn večji prostor. V tisto smer pa vodi tudi okno iz ta prvega podornega dna. Ma tja nismo mogli prit brez plezanja. Jamo smo izmerili: globina je 259 m skupaj s tem lasersko izmerjenim šahtom. Ven smo prišli v jasno mirno noč z polno luno. Spust do B postaje je bil prav čaroben. Pri avtu smo bili okrog 1h.

Prepih v jami je med najmočnejšimi kar jih pomnim. Smer jame je proti zahodu v smeri brezna S 63 (tja kjer je padel padalec). Jamo bomo zaprli, da je ne bo zaprl sneg. Upamo na še kakšno akcijo to zimo.

Jamarili Vasja Zaman, Robert Rehar in jaz

P.s. Brezno sem danes 14.1.2012 zaprl z eno OSB ploščo. Sem bil glavna zvezda na smučišču s ploščo na hrbtu.

Bogomir Remškar

Projekt 99 - 8.1.2012

Projekt 99 - 8.1.2012

V nedeljo 8.1., smo se odpravili na Kras pregledat prvih 5 jam v sklopu projekta 99. Izbrali smo si jame na območju med Sežano in Lipico in sicer Gr 6, Gr 13, Lp 1, Lp 5 ter Lp 12. Jame smo izmerili, popisali, ter fotografirali. Gre za manjše jame (globina do 20m). Delo je potekalo tekoče, težave smo imeli le pri določanju lege Lp 5 katere vhoda nismo našli (glede lege smo se kasneje posvetovali, tako da nas sedaj čaka za prihodnjič). Po prelepem sončnem Krasu smo se vozili in sprehajali Matej Blaško, Matej Vidmar in Nejc Velikonja.

Nejc Velikonja


Starejše novice