Kraški teren, še posebej če je porasel z gozdom, je zahteven za pregledovanje. Ampak to kar se mi je zgodilo danes pa me vseeno preseneča. Šel sem do Bele Griže malo pregledovat teren. Sam sem tam okrog hodil že vsaj tridesetkrat. Poleg mene pa še nekaj naših članov pa Claudio in Stojan. Teren se mi je zdel dobro pregledan. Danes pa sem ubral eno drugo stezo. Nato pa jo ubral skozi gošo. Pri tem sem našel vrtačo z ravnim dnom. Na njenem južnem koncu je bila stena temna, vlažna in porasla z lišaji. Vse je kazalo, da je tam jama. Ko sem se približal pa ni blo nič. Pod steno je bila mala luknja. Vanjo sem vrgel kamen. Tik tok že mislim it, ko zaslišim tik tooook, took....Slišalo se je okrog 100 m. Malo odkopljem toliko, da sem noter vtaknil fotoaparat, in videti je pravo brezno. Prepih sicer ni mega, je pa. Brezno leži 170 m zahodno od BG 1 ter 40 m višje.

Navdušen sem se vračal proti avtu spet po eni drugi poti. Pa najdem neznano ledenico, vanjo sicer nisem lezel, ker sem moral po mulca na plavalni tecaj. Tudi blizu te jame sem moral it že velikokrat pa je nisem še videl.

Bogomir Remškar