Preživljamo razburljive čase recesije, ki je meni in sodelavcem poživila dolgčas redne službe. Imamo dva prosta petka na mesec, plače so že "usklajene", poteka loterija z delovnimi mesti, kjer zmagovalci dobijo za nagrado še več prostega časa, itd.

Ker že imamo nekaj zmagovalcev prvega kroga, smo se dogovorili, da na čast prijateljstva, ki je nastalo med nami, organiziramo izlet. Odločitev je bila recesijska:" Gremo na dno!".

Kraj Lipiška jama.

Našega obiska nismo poimenovali Poslednji spust ampak Spust prijateljev in namesto petka 13. marca, smo raje izbrali petek 6. marca.

Pred nekaj leti sem že sam peljal osem sodelavcev v to jamo. Rekel sem jim, da je po mojem spominu skoraj vodoravna, brez ožin in primerna za vsakega turista. Lepota jame jih je navdušila, manj pa moje vodenje. Ker je nisem dobro poznal, smo si pred Kozinskim rovom nehote ogledali še strm rov. Če jih ne bi čakal še povratek iz jame, bi me živega odrli. Še danes se smejemo temu obisku.

Ko sem sodelavcem zagotovil, da bomo imeli za vodiča domorodca (-e), se je takoj občutno dvignilo število prijavljenih kandidatov. Tokrat je bilo vse na nivoju. V Sežani so nas pričakali Jaka, Emil, Rosana in Jasmina. Popili smo jutranjo kavo in se odpravili v jamo.

Spust je potekal brez problemov. Prisluhnili smo strokovnemu opisu jame in zgodovine raziskovanja. Ogledali smo si kapniško okrasje in grafite prejšnjih obiskovalcev, odkopali nekaj lopat ilovice v rovu na dnu in jamsko galerijo obogatili z našimi umetninami.

Pri povratku smo Emilu pomagali kot statisti, da je lahko fotografiral spodnji del Kozinskega rova. Posneli smo veliko fotografij, majhen del je objavljen spodaj.

Po končanem ogledu Lipiške jame je sledilo nadaljevanje v gostilni v Šmarjah, ki se ga nisem udeležil. Odpeljal sem se do Kozine, da bi se pritaknil k Stojanu in Claudiu, ki sta šla raziskovat novo jamo Burja.

Po jami so nas vodili,spremljali in včasih tudi pomagali člani Jamarskega društva Sežana: Jaka Jakofčič, Rosana Cerkvenik in Emil Kariž.

V svojem imenu in v imenu štirinajstih sodelavcev se jim zahvaljujem, ker so nam omogočili prijetno in nepozabno doživetje.

Robert Rehar

Avtorji fotografij so:

Emil Nemec

Jaka Jakofčič

Primož Sever

Stojan Božeglav