Na postaji B se nas je v sredo ob 4. popoldne zbralo pet otovorjenih šerp. Med vožnjo v jajčastih kabinah smo čutili veliko hvaležnost do graditeljev kaninske žičnice.

Na postaji D smo srečali oskrbnika Skalarjeve koče Milivoja, ki je prišel po tovor. Ponudil nam je prevoz nahrbtnikov z žičnico do koče, kar smo takoj izkoristili. Naši hrbti so mu bili zelo hvaležni. Pri koči smo se spet otovorili in nadaljevali pot do bivaka.

Sredi Kaninskih podov smo srečali planinko, ki se je izgubila in ji pomagali z nasveti, kako naj pride do Skalarja. Ne vem, koliko nam je zaupala. Normalen človek ne more verjeti tolpi, ki prenaša kolute valjanca po brezpotjih.

Pri bivaku sta Franko in Tomaž kopala jarek za valjanec, ostali smo pregledali in popisali že prinešeni material. Hoja do postaje B se zaradi krajšanja dneva spreminja iz večerne v nočno varianto. Pri starem Skalarju smo se spet srečali s Poljaki. Povedali so, da bodo načrte jam, ki so jih raziskali letos, predali Andreju Fratniku.

Pred vožnjo domov smo se ustavili še v Pinky baru v Bovcu na enem kofetu.

Fotografije sta posnela Franko in Primož.

Člani tolpe: Igor Skočir, Franko Lisjak, Tomaž Bratuš, Primož Krševan in podpisani.

Robert Rehar