O društvu

Jamarska sekcija Hubelj pri planinskem društvu Ajdovščina je bila ustanovljena 20. 1. 1975. Pobudnik ustanovitve je bil Danilo Remškar, po katerem se klub danes tudi imenuje. Sekcija je imela obilo težav zaradi pomanjkanja opreme in nepoznavanja jamarske tehnike, zato ji je Jamarska zveza Slovenije leta 1976 pripravila seminar o jamarski tehniki. V prvih letih delovanja so raziskovali izvire Hublja. Tu so odkrili vzhodno Hubeljsko jamo oziroma Hubljevo kuhno. Raziskovali so jame na Planini pri Ajdovščini in Vipavsko jamo (umetni del). Sekcija je delovala do leta 1978, nato so aktivnosti zamrle.

Z delom so ponovno začeli v sredini osemdesetih let. Takrat sta se člana Miro Simonič in Igor Benko seznanila z vrvno tehniko, ki je neobhodno potrebna pri raziskovanju brezen. V tem času so odkrili nadaljevanje v Nečilčevi jami pod Brjami. Prav raziskave v tej jami so privabile precej novih članov. Raziskave in meritve jame so bile končane v letu 1990. Dolžina znaša 708 m, višinska razlika pa je 35 metrov. To je bil do takrat največji objekt, ki ga je sekcija raziskala.

Potem so raziskave usmerili na Trnovsko planoto, Nanos, izvire Hublja in Vipave. Člani sekcije so raziskali tretjo Hubeljsko jamo - Pajkovo režo. V letih 1989 in 1990 je sekcija dokumentirala onesnažene jame v ajdovski občini in o tem pripravila razstavo. Zanjo je sekcija prejela občinsko priznanje. Leta 1990 smo uspeli razširiti ožino v umetnem rovu Vipavske jame. Ožina nas je pripeljala v naravne dele jame, kamor smo nato usmerili vse sile. Kar nekaj let so trajale raziskave in merjenja te, zaradi ožin, blata in sifonov, zahtevne jame. Delo še ni končano, saj so nas ustavile ožine, ki pa jih bo z zagnanim delom mogoče razširiti. Dolžina Vipavske jame je zaenkrat nekaj čez 1500 metrov.

Konec leta 1992 se je sekcija osamosvojila v Jamarsko društvo Danilo Remškar Ajdovščina. Ker so nas v Vipavski jami ustavile ožine, smo leta 1997 začeli s sistematičnim raziskovanjem jam na Trnovski planoti. To je jamarsko precej neraziskan svet, ki so ga resneje raziskovali le italijanski jamarji med vojnama in logaški jamarji. Slednji raziskujejo predvsem Ledenico v Paradani. Že ob prvi raziskavi terena smo našli več novih vhodov. V naslednjih akcijah smo med drugimi raziskali 145 metrov globoko Wajdovsko jamo, 190 metrov globoko Mojčino brezno in 217 metrov globoko Medvedovo jamo. Do sedaj smo nad Predmejo raziskali 15 novih jam, nekaj vhodov pa še čaka.

Tako sekcija kot društvo je uspešno sodelovala z ostalimi slovenskimi jamarskimi organizacijami. Organizirali smo srečanje notranjsko-primorskih jamarjev, srečanje jamarjev treh dežel ter nekaj izpitov za naziv Mlajši jamar. Organizirali smo več turističnih ogledov Nečilčeve jame. Imeli smo nekaj fotografskih razstav ( Nečilčeva jama, Onesnažene jame in Vipavska jama). Člani društva smo sodelovali na več jamarskih odpravah (Ukrajina, Turkmenija, Portugalska, Kitajska). Nekateri člani društva delujejo v Jamarski reševalni službi ter sodelujejo s Civilno zaščito. Pomagali smo že gasiti gozdne požare, iskati pogrešane osebe in podobno.

Že nekaj let organiziramo tudi jamarsko šolo.